JavaScript praznuje 30 let

Nekatere rešitve, spisane v naglici, a v pravem zgodovinskem trenutku, ostanejo. Tak primer je JavaScript, ki sta ga Netscape Communications in Sun Microsystems predstavila pred tridesetimi leti. Čeprav ga je Brendan Eich sestavil v pičlih desetih dneh tistega maja, so ga predstavili šele decembra 1995. Do končne različice je minilo še nekaj mesecev, JavaScript pa je verzijo 1.0 dosegel marca 1996. Eich se je pri sestavljanju JavaScripta zgledoval po Javi, od koder si je sposodil nekaj sintakse, konceptualno pa je sledil jezikoma Scheme in Self. JavaScript je Netscape potreboval za razvoj interaktivnih in dinamičnih spletnih strani ter aplikacij. Rezultat je jezik, v katerem koda teče na strani odjemalca in ga še danes uporablja več kot 98,9 odstotka spletnih strani. Ostaja najpopularnejši jezik na svetu, poganja kodo v brskalnikih, backendih na strežnikih, mobilnih aplikacijah, namiznih programih in celo nekaterih vgradnih sistemih. Tudi med programerji je JavaScript med najbolj uporabljenimi jeziki. JavaScript je sicer nastal v 10 dneh, kolikor je Eich potreboval za delujoči prototip, nato pa so ga postopoma dodelovali. Kljub temu je v jeziku ostalo veliko posledic hitrega razvoja, ki jih še danes občutimo kot nenavadne rešitve in nekonsistentnosti. Čeprav je prototip deloval maja, so ga predstavili šele decembra. Pred tem ga je Eich imenoval Mocha, Netscape je želel LiveScript, na koncu pa je sodelovanje s Sunom prineslo JavaScript – čeprav jezik ni povezan z Javo, ki je bila tedaj zelo popularna, na kar so računali. Danes je blagovna znamka JavaScript v lasti Oracla, ki pa je aktivno ne uporablja. Ali je postala obče ime, ostaja pravno vprašanje, zato imamo konference z imeni, kot je JSConf. JavaScript pa še danes teče na internetu. [st.slika 76003]