Jankovićev balkanski svet siromaši našo državo

Slovenski davkoplačevalci še vedno čakajo na odgovor zakaj bodo morali obnavljati vodovod v Veliki Kladuši, medtem ko se marsikatera slovenska občina spopada s katastrofalno vodovodno infrastrukturo. Odgovor bo najbrž vseboval kakšna krepostna okoljevarstvena čebuljenja, katere lahko izumi le ljubljanska politična elita, a kaj je res za to bizarno odločitvijo?

Velika Kladuša in bošnjaška politika nasploh imata močne vezi s slovensko politično elito. Tamkajšnja mestna oblast se je v preteklosti celo vmešavala v slovensko visoko politiko, seveda v prid slovenske levice, ki je takrat ravno začenjala projekt t. i. novih obrazov.

Vezi med Veliko Kladušo in slovensko levo politiko

Pisalo se je leto 2011, ko se je zgodil eden najbolj bizarnih političnih pozivov v regiji: lokalna oblast iz Bosne in Hercegovine je javno pozvala ljudi, naj se na volitvah v drugi državi odločijo za točno določenega kandidata. In to ne neuradno ali zasebno, temveč z uradnim javnim pozivom. Takratni načelnik občine Velika Kladuša Admil Mulalić je pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji, razpisanimi za 4. december 2011, objavil poziv državljanom, ki izvirajo iz Velike Kladuše, živijo in delajo v Sloveniji ter imajo tam volilno pravico. V njem jih je nagovoril, naj oddajo glas za Zorana Jankovića in njegovo takratno stranko Pozitivna Slovenija (spomnimo: bodoči voditelji Alenka Bratušek, Robert Golob in Marjan Šarec so vsi svojo visokopolitično pot začeli prav v tej izrazito levi stranki).

Mulalić je svoj poziv utemeljil z argumentom, da naj bi glasovanje za določeno listo izboljšalo prijateljske odnose med občino Velika Kladuša in Republiko Slovenijo ter omogočilo nadaljevanje že obstoječih skupnih projektov. V pozivu je poudaril, da naj bi šlo, po njegovem mnenju, za ljudi, ki bodo delovali v smeri ekonomsko uspešnejše in socialno solidarnejše Slovenije, kar naj bi koristilo vsem njenim državljanom in hkrati ohranjalo dobre vezi z domačo občino.

Najbolj zanimiv pa je bil naslednji del: župan je v pozivu izpostavil, da bo Janković kot premier izboljšal življenjske pogoje kladuških izseljencev v Sloveniji in njihovih družin doma (!). Gre za zanimivo retoriko, ki je s kasnejšo slovensko vodovodno investicijo v Veliki Kladuši dobila tudi precej oprijemljive oblike.

“Jankovićev svet”

Političnim poznavalcem je jasno, da je anarhični, koruptivni kaos propadle države Bosne in Hercegovine pravo rajsko okolje za ljudi iz miljeja “Jankovićevega sveta”. Janković svoje mreže sicer gradi predvsem v delno avtonomni Republiki Srbski, kjer je stkal tesne vezi z nekdanjim voditeljem Miloradom Dodikom, sicer obsojenim kriminalcem z mednarodno tiralico. Ob namigih, da naj bi se Slovenija odločila za sankcije proti Republiki Srbski, so viri trdili, da naj bi sankcije prek Tanje Fajon blokiral ljubljanski župan.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in ljubljanski župan Zoran Janković sta velika prijatelja. (Foto: SNSD, omrežje X, posnetek zaslona)

Prek Dodika je Janković povezan tudi s poslovnežem iz Republike Srbske Mladenom Milanovićem – Kajo, lastnikom skupine MG Mind.

Milanovićevo podjetje je leta 2015 za 7,9 milijona evrov iz stečajne mase kupilo KPL Ljubljana, danes pomembnega občinskega izvajalca za vzdrževanje ljubljanskih cest. KPL je v zadnjih dvajsetih letih iz javnih sredstev prejel več kot 400 milijonov evrov, od tega skoraj 300 milijonov evrov iz Mestne občine Ljubljana. Kljub visokim prihodkom podjetje izkazuje razmeroma nizke dobičke. Lastnik KPL ostaja bosanska družba MG Mind iz Mrkonjić Grada, zato del javnega denarja posredno odteka v Republiko Srbsko. Podjetje MG Mind je bilo v preteklosti tudi na črnem seznamu Svetovne banke zaradi suma korupcije.

V prestolnici je bilo v preteklosti slišati veliko govoric, da ima od poslovanja KPL koristi tudi ljubljanski župan Janković. Leta 2015 je odjeknila afera “farmacevtka”. V središču afere so bili zloglasni prisluhi, ki naj bi dokazovali, da je ljubljanski župan od brezposelne farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za ureditev zaposlitve v družbi Lekarne Ljubljana. Prav ti – kasneje sodno uničeni – prisluhi pa naj bi po nekaterih navedbah dokazovali nekaj drugega: da je Janković kar dve leti prejemal podkupnino od podjetja KPL.

Med Jankovićem in tradicionalnimi levimi strankami obstaja nelagodno prijateljstvo, Foto: Twitter

Od vsakega posla naj bi dobil deset odstotkov, po gotovino pa naj bi hodil njegov sin Jure Janković, je tedaj poročal 24ur. “Težko govorim o konkretnih zneskih, lahko pa povem, da zbrana obvestila kažejo na to, da je bilo zahtevano deset odstotkov vrednosti,” je komentiral takratni direktor NPU Darko Majhenič. Po njegovi oceni naj bi Janković podjetje KPL oškodoval v višini 150 tisoč evrov. Treba pa je opozoriti, da takrat podjetje še ni bilo v lasti bosanske družbe MG Mind. Afera je namreč odjeknila konec leta 2015, podjetje pa je bilo prodano šele oktobra istega leta. Vprašanje ostaja, ali se je vzorec nadaljeval tudi po spremembi lastništva; po nekaterih podatkih naj bi bil Janković celo “tihi lastnik” podjetja.

Zoran Janković in Jure Janković pri Miloradu Dodiku. Sin Jure je bil v prisluhih ujet, kako prenaša gotovino od poslov MOL s podjetji. (Foto: tw)

Dolga roka Jankovića vpliva na svobodnjake

V okviru specifične slovenske politične resničnosti je treba razumeti tudi dinamiko med Zoranom Jankovićem in preostankom slovenske levice. Janković se je pozicioniral kot Kučan po Kučanu ter predsednika vlade Roberta Goloba dojema kot svojega podrejenega. To je bilo še posebej očitno ob začetkih Gibanja Svoboda, ko je Janković obiskoval kongrese stranke, kot da jo vodi sam, Golob pa je njegov pomočnik.

“Pozitivni” Slovenci(Foto: STA/zajetje zaslona)

Spomnimo: vsi levi predsedniki vlad po Jankovićevem fiasku leta 2012 (z izjemo Mira Cerarja) so bili njegovi neposredni politični dediči oziroma podrejeni, on pa njihov strankarski šef – tako Alenka Bratušek, Marjan Šarec kot Robert Golob. Da danes davkoplačevalci financiramo bošnjaške vodovode, je očitno le ena izmed posledic. Vprašanje pa je, koliko drugih projektov po Balkanu še financiramo prek prijateljskih vezi bošnjaških politikov z ljubljenimi vodji slovenske politike.

I. K.