Francijo pretresajo stavke

V Franciji pravkar poteka ena največjih stavk v zadnjih letih, ki se je prelevila v nasilne proteste. Več sto tisoč ljudi po vsej državi se je mobiliziralo proti napovedanim varčevalnim ukrepom vlade predsednika Emmanuela Macrona. Protestnike je po spletu rekrutirala predvsem skrajna levica. Po ocenah oblasti se bo v demonstracijah udeležilo med 700.000 in 800.000 ljudi, sindikati pa trdijo, da gre za največje proteste po letu 2023, ko je množično nasprotovanje povzročil dvig upokojitvene starosti na 64 let brez glasovanja v parlamentu.

Glavni sindikat srednjih šol je poročal, da je v Parizu približno 45 odstotkov učiteljev sodelovalo v stavki, številne osnovne in srednje šole so ostale zaprte, dijaki pa so blokirali vhode v šole in pozivali k “uporu proti varčevalnim ukrepom”. Na zahodu države, v Rennesu, je policija posredovala proti skupini dijakov, ki so zaprli dostop do srednje šole Jean Macé, pri čemer so se pojavili tudi posnetki nasilnega odstranjevanja mladih z vhoda.

Obseg motenj je ogromen. V Parizu je večina linij podzemne železnice zaprta čez dan, delujejo le v času prometnih konic, številne lekarne po državi pa so zaprle vrata v znak protesta proti zmanjšanju popustov na generična zdravila. Po navedbah farmacevtskih združenj bo približno devet od desetih lekarn ostalo zaprtih, saj ukrep razumejo kot grožnjo za dostopnost zdravil in finančno stabilnost njihove dejavnosti. Zdravstveni delavci so se v Le Mansu zbrali na ulicah, kjer so opozarjali na škodljive posledice krčenja javnih izdatkov.

Foto: AFP

Protesti so se razširili izven okvirov nezadovoljstva nad varčevalnimi ukrepi in se uperili tudi proti Izraelu ter tako zajeli tudi nekatere industrijske obrate: v Marseillu so demonstranti blokirali tovarno orožja Eurolinks, ki je bila poleti obtožena dobave opreme izraelskemu podjetju Elbit Systems. Na transparentih pred vhodom so protestniki zapisali: “Zaprite genocidno tovarno.” Seveda niso manjkale niti palestinske zastave.

Ce matin 18/09, l’usine Eurolinks est à nouveau bloquée à Marseille@Disclose_ngo a révélé qu’en 2025, elle a envoyé 3 cargaisons de plusieurs tonnes de maillons pour munitions de mitrailleuses en Israëlhttps://t.co/nY9HcNeEkB pic.twitter.com/Hlc2zISsoA

— Ariane Lavrilleux (@AriaLavrilleux) September 18, 2025

Vlada pripravljena na spopad z nasilnimi protestniki

Vladne oblasti so se pripravile na morebitno zaostrovanje. Notranji minister Bruno Retailleau je opozoril, da bi lahko do 8.000 posameznikov poskušalo povzročati izgrede in se spopasti s policijo. Po državi je bilo zato razporejenih približno 80.000 pripadnikov varnostnih sil, na voljo so tudi enote za hitro posredovanje, droni, vodni topovi in oklepna vozila. Do dopoldneva je bilo po podatkih časnika Le Figaro aretiranih že 51 ljudi, od tega sedem v širši pariški regiji.

🔴 RENNES I La police revient à la charge devant le lycée Jean Macé pour réprimer les lycéens qui ont repris le blocage. Des lycéens ont été violemment jetés à terre, une répression scandaleuse ! pic.twitter.com/73bmhToLHF

— Révolution Permanente (@RevPermanente) September 18, 2025

Sindikati zahtevajo konec varčevanja

Sindikati zahtevajo preklic načrtovanih varčevalnih ukrepov, večje vlaganje v javne storitve ter višje obdavčitve za najpremožnejše. Posebej kritizirajo predlog, da bi morali državljani za upokojitev delati dlje, kar označujejo za nepravično. V razpravi je bil tudi predlog ukinitve dveh državnih praznikov, ki pa ga je novi premier Sébastien Lecornu – peti predsednikov premier v manj kot dveh letih – že umaknil. Lecornu je prejšnji teden prevzel funkcijo, potem ko je bila prejšnja vlada pod vodstvom Francoisa Bayroua razpuščena zaradi sporov glede proračuna.

Grève du 18 septembre: le lycée Maurice-Ravel à Paris bloqué par les élèves pic.twitter.com/7H9ZB1RC09

— BFMTV (@BFMTV) September 18, 2025

Francija na robu bankrota

Finančno ozadje družbenega spora je resno: Francija se sooča z javnim dolgom, ki presega 113 odstotkov BDP, lanski proračunski primanjkljaj pa je bil skoraj dvakrat večji od dovoljenih treh odstotkov v okviru Evropske unije. Vlada zato vztraja, da so ukrepi nujni za stabilizacijo javnih financ, a sindikati in protestniki svarijo, da bo breme padlo predvsem na ramena delavcev in srednjega razreda. Zanimiv je tudi podatek, da Francija skoraj 60 odstotkov svojega proračuna porabi za socialo.

Današnji dan v Franciji se je tako spremenil v simbolni obračun med varčevalnimi proračunskimi načrti vlade in zahtevami sindikatov po socialni pravičnosti. Vprašanje je, ali bo nova vlada zmogla ublažiti napetosti, ki vse bolj zaznamujejo Macronovo predsedovanje. Pri tem se postavljajo tudi vprašanja o Macronovem političnem obstoju – na politbarometrih mu je tesno za petami Marine LePen.

I. K.