Društvo sv. Jakob Kamnik in Frančiškanski samostan v istem mestu sta ob nedavnem dnevu Zemlje povabila mladega doktorja geologije dr. Andreja Novaka, da je Kamničanom in drugim obiskovalcem predaval o plazovih. Sodelavec Geološkega zavoda Slovenije je ob vprašanju Zakaj so nastali zemeljski plazovi v okolici Kamnika? najprej predstavil vzroke za pojav plazenja in različne oblike pobočnih masnih premikov, nato primere plazov v Sloveniji in tujini ter obrazložil vzroke za njihovo sprožitev. Na koncu predavanja je prikazal nekaj primerov plazov in razloge za njihov pojav na območju Kamnika in okolice v lanski avgustovski ujmi. Povedal je, da so dejavniki za nastanek plazu predvsem geološka sestava tal, naklon pobočja, naravni sprožitelji in človekov vpliv. Avgusta 2023 pa so plazovom botrovale tudi veliko preobilne padavine. Prav posebej v širši kamniški okolici, ki jo je oboje močneje prizadelo.

Tako je, ko začne drseti ... FOTO: Jožef Pavlič

Predavatelj, docent na Geološkem zavodu Slovenije, od lani doktor znanosti, nekdanji skavt in ljubitelj narave, je plazove razdelil v zemljinske, masne tokove in skalne podore. Da so si jih številni obiskovalci predavanja laže predstavljali, je svojo razlago podkrepil s fotografijami in drugimi prikazi.

Potrdil je, da je bila »lanskoletna avgustovska ujma velika preizkušnja za naš zavod«. Sam je bil v času ujme v okolici Kamnika, pozneje pa je kot izvedenec Geološkega zavoda deloval na območju Luč in Solčave, je sodeloval pri izdelavi opozorilnih kart. Podrobno je ob slikovnem gradivu razložil, kako lahko pride do plazu, kaj je treba ukreniti po njem in kako se zavarovati v prihodnje pred njimi.

Kako je treba ukrepati po plazu? FOTO: Jožef Pavlič

Dejal je, da je Slovenija »tektonsko aktivna dežela«; kar pomeni, da ni mogoče povsem izključiti potrese, čeprav »večina plazov ni povezana z njimi«. So pa s preobilnimi padavinami. Tako je bilo novembra 2000, ko se je nad Logom pod Mangartom sprožil plaz s kar milijonom kubičnih metrov raznega materiala, ki je zahteval sedem življenj.

Omenil je še plaz pri Koroški Beli. Od katastrofalnih v tujini pa plaz v Vajontu v Italiji, ko so hiteli graditi hidroelektrarno, da bi se podjetje izognilo bankrotu, čeprav so strokovnjaki opozarjali na nevarnost plazu. Do tega je res prišlo, ko je v zajezeno vodo zdrsnilo pol gore in povzročilo več kot dvesto metrov visok val, ki je preplavil zapornice jezu in zdivjal v dolino ter ob veliki gmotni škodi povzročil več kot 2000 žrtev. Kot posmeh je jez zdržal silen pritisk vode, ni pa je mogel zadržati zaradi izjemnih količin v vodo zgrmelega materiala.

Slovencem je zaradi bližine znan primer Dobrača iz leta 1348, ko se je na vasi južno pod njim podrl južni del gore in jih podsul; spet je bilo veliko žrtev med prebivalstvom. V Sloveniji je dolgo povzročal skrbi in preglavice plaz Slano blato nad Lokavcem, ki je začel polzeti novembra 2000. Že prej leta 1991 Macesnikov plaz. Pri plazovih v Vipavski dolini je šlo za t. i. fosilne plazove.

Ekstremne padavine od 3. do 5. avgusta 2023 niso nekaj povsem novega v Sloveniji. Predavatelj je spomnil, da se je nekaj podobnega zgodilo septembra 1933, je o tem poročal Slovenec.

Tokrat jo je močno skupil Kamnik z okolico, kjer se je dež dobesedno zlival z neba. Je pa tukaj »veliko območij dovzetnih za plazenje«. Geologi so jih po poplavah pregledali in ugotavljali, da so plazovi močno prizadeli prenekatere kraje v Tunjiškem gričevju in drugje. Dr. Novak je posebej omenil in na fotografijah pokazal plazove v Košišah, Lanišah, Prapretčici (potok), Stahovici in Županjih Njivah, Praprotnem, Žagi. Pokazal je tudi največji več hektarjev obsegajoč plaz Bistričica/Blate. Povedal je, da se je v času avgustovske ujme sprožilo kar 15 velikih plazov.

Plaz v Lanišah. FOTO: Jožef Pavlič

Plaz Bistričica/Blate. FOTO: Jožef Pavlič

Vprašal se je, kar so se tudi ogroženi ljudje, kaj narediti ob plazovih, oziroma kako se obvarovati pred njimi. Naštel je nekaj ukrepov, ko je že prišlo do plazu (prekritje s polivinilom, zabijanje količkov, odvajanje vode s plazu …). Odkrito je priznal, da je s plazovi podobno, kot pri vremenski napovedi: nikdar ni povsem točna. 

Predavatelj dr. Andrej Novak (prvi z leve) je tudi po koncu predavanja odgovarjal na posebna vprašanja udeležencev predavanja v Kamniku. FOTO: Jožef Pavlič

To pomeni, da je plaz kdaj in kje mogoče predvideti, na to opozoriti stanovalce, povedati, kje se ne bi smelo graditi, ni ga pa mogoče povsem izključiti tudi tam, kjer se ga ne pričakuje. Vse je bolj ali manj odvisno od dogajanja v tleh, kar pa ni mogoče vedno videti. Prav pa je, da se vsak premik zemlje, nastale razpoke, drsenje tal spremlja in pravočasno ukrepa. Sam sodeluje pri izdelavi občinskih opozorilnih kart.

Predavanje je zbudilo veliko zanimanje in številne vprašanja. FOTO: Jože Pavlič

Iz tragičnih dogodkov avgusta lani je dobro, da se kaj naučimo za prihodnost. Človek pa je že takšen, da hitro pozablja, se ne nauči koristnih stvari, ne predvideva in ukrepa, ko je že prepozno. Kot primer hitre pozabe je omenil zadnji veliki žledolom. Bil je zelo zadovoljen, ko so se nekateri spomnili, da je bilo to leta 2014. Ljudje so mislili, da se kaj takega ne more zgoditi, pa se je. Kot tudi lanskoletne katastrofalne poplave. Dobro je, da smo na prihodnje ustrezno pripravljeni. Pa tudi na plazove in druge naravne katastrofe.

Dr. Marjeta Humar se predavatelju dr. Andreju Novaku zahvaljuje za izjemno predavanje o plazovih. FOTO: Jožef Pavlič

Njegovo predavanje je bilo tako zanimivo in pereče, da so po njem sledila številna vprašanja. Predavatelja dr. Andreja Novaka je pred začetkom strokovne besede o plazovih pozdravila predsednica Društva sv. Jakob Kamnik dr. Marjeta Humar, na koncu se mu je zahvalila in ga povabila, naj še pride predavat v Kamnik.