Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na vrhu Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v Parizu presenetila z izrazito podporo jedrski energiji. Po njenih besedah je bilo postopno opuščanje jedrske energije v Evropi “strateška napaka”, saj se je celina odpovedala zanesljivemu in cenovno dostopnemu viru nizkoogljične električne energije. Evropska komisija priznava napako: jedrski izstop kot “strateška napaka”
Na srečanju Mednarodne agencije za jedrsko energijo je von der Leynova opozorila na velik padec deleža jedrske energije v evropski proizvodnji elektrike: “Leta 1990 je tretjina evropske električne energije prihajala iz jedrske energije. Danes je ta delež le še okoli 15 odstotkov. Zmanjšanje deleža jedrske energije je bila zavestna odločitev.”
Ob tem je dodala, da je bila odločitev o opuščanju jedrske energije napačna: “Če pogledamo nazaj, je bila za Evropo strateška napaka, da se je odpovedala zanesljivemu in cenovno dostopnemu viru električne energije z nizkimi emisijami.”
Po njenem mnenju jedrska energija zagotavlja stabilno oskrbo z elektriko skozi vse leto, za razliko od sončne in vetrne energije, ki sta po njenem opisu bolj nestanovitna vira.
Pozabila, da je 2011 glasovala za zaprtje nemških jedrskih elektrarn
Sprememba stališča von der Leynove ima zanimivo politično ozadje. Jedrski izstop v Nemčiji je leta 2011 po nesreči v japonski Fukušimi uvedla takratna nemška kanclerka Angela Merkel, ki velja tudi za politično mentorico von der Leynove. Prav Merklova je imela pomembno vlogo pri tem, da je von der Leynova leta 2019 postala predsednica Evropske komisije.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron (foto: EPA)Zanimivo je, da je von der Leynova leta 2011, ko je bila še ministrica za delo v nemški vladi, jedrski izstop podpirala. Takrat je dejala: “Fukušima je bila prelomnica, ne le za CDU. Dejstvo, da se je to zgodilo v državi, kot je Japonska, je močno pretreslo naše zaupanje v tehnologijo. Fukušima bo imela posledice za več generacij. Zato se moramo posloviti od starih gotovosti, četudi je to težko.”
Evropske ambicije na področju jedrske tehnologije
Na pariškem vrhu je predsednica Evropske komisije poudarila tudi tehnološki potencial jedrske energije za Evropo: “Jedrski reaktorji naslednje generacije bi lahko postali evropski visokotehnološki izvozni produkt.”
Tako bi lahko bil videti “Majhen modularen jedrski reaktor”. Vir: Rolls-RoyceOb tem je predstavila nov program Evropske unije v vrednosti 200 milijonov evrov, ki bo namenjen investicijskim jamstvom za zasebne vlagatelje na področju inovativnih jedrskih tehnologij.
“Sredstva bodo prišla iz našega sistema trgovanja z emisijami. Zmanjšali bomo tveganja za naložbe v te nizkoogljične tehnologije in želimo poslati jasen signal tudi drugim vlagateljem, naj se pridružijo.”
Se Nemčija vrača k jedrski energiji?
Podobno stališče je letos že izrazil tudi nemški kancler Friedrich Merz, ki je januarja 2026 dejal, da je bil nemški jedrski izstop “velika napaka”, ki je državo gospodarsko drago stala.
Nemčija je bila nekoč ena največjih proizvajalk jedrske energije v Evropi. Leta 2010 so njene jedrske elektrarne proizvedle približno 140 teravatnih ur elektrike, kar je predstavljalo skoraj četrtino celotne proizvodnje.
Do leta 2024 so bili vsi nemški jedrski reaktorji trajno zaprti, večinoma pa tudi že fizično razgrajeni.
Pozivi k ponovni aktivaciji elektrarn
Predstavnik pronuklearne nevladne organizacije Nuklearia Niels Harksen meni, da izjave von der Leynove odražajo širši evropski trend.
“V evropskem kontekstu izjave von der Leynove niso presenečenje, saj države, kot sta Francija in Švedska, jedrsko energijo že dolgo vidijo kot nepogrešljiv del energetske prihodnosti.”
Po njegovem mnenju pa je sprememba retorike posebej pomembna za Nemčijo: “V nemškem kontekstu pa je njena izjava pravzaprav del obrata v trendu. Jedrski izstop se vse bolj prepoznava kot napaka. Zdaj je pomembno, da se ta napaka čim prej popravi.”
Harksen je še poudaril, da nekaterih zaprtih nemških jedrskih elektrarn še niso povsem razgradili, zato bi jih bilo mogoče obnoviti in ponovno zagnati. Po njegovih besedah bi bila takšna rešitev hitrejša in cenejša od gradnje povsem novih jedrskih elektrarn.
I. K.

2 hours ago
19










English (US)