Elaf Ali: Kdo govori o ljubezni?

Elaf Ali se je rodila materi učiteljici in očetu zdravniku leta 1987 v Bagdadu v Iraku. Zaradi vojnih razmer so z družino zbežali na Švedsko, ko je bila stara 4 leta. Pretresljivo in zelo pogumno avtobiografsko delo Kdo govori o ljubezni? je njen prvenec, za katerega je prejela več nagrad in nominacij. Poleg pisateljevanja Elaf Ali piše tudi za različne časopise, vodi televizijske oddaje in javno govori o zatiranju v imenu časti.

Avtorici se pridružimo nekaj let potem, ko so v 90-ih letih prejšnjega stoletja z družino začeli živeti na Švedskem. Čeprav je Švedska zelo demokratična država, je Elafin oče žal s seboj iz Iraka prinesel vse religijske dogme in zablode, ki jih je zaradi strahu pred liberalno in individualistično švedsko družbo tam še okrepil. Tako se za Elaf življenje povsem spremeni, ko pri 10-ih letih dobi menstruacijo in torej v očeh očeta in matere postane ženska. Nenadoma ne sme več na plavanje, ki ji je bilo zelo ljubo, ne sme se več družiti s fanti, nositi mora dolga in prevelika oblačila. Oče skrbi, da se izogne vsaki »nevarnosti«, da se bo kje znašla v družbi kakšnega fanta. Ne sme na taborjenje, ne sme praktično nikamor. Ko jo nekega dne pri 13-ih letih prijatelj David, s katerim si zgolj dopisujeta prek foruma in mu je dala telefonsko številko, pokliče domov, oče povsem ponori, ker takoj sklepa, da se z njim dobiva, in ji zabrusi, da je »kurba odvratna«.

Elaf tako kmalu spozna, da bo njena svoboda zelo omejena, ker imata oba starša zelo izdelane in konservativne ideje, kako naj bi se njeno življenje odvilo. Ne sme se oblačiti, kot bi se želela, ne sme hodit na zabave, ne sme uporabljati kontracepcijskih tablet. Starša sicer podpirata njeno izobraževanje, ampak si pa močno želita, da bi ji lahko čimprej poiskala primernega (nujno muslimanskega) fanta v krogu ljudi, ki jih poznata, s katerim se bo Elaf nato poročila in imela otroke. Prav nič čudno in narobe se jima ne zdi, če bi bil to kar njen bratranec. Nezaslišane pa se jima zdijo Elafine ideje, da bi si rada fanta nekoč poiskala sama, da bo zelo verjetno Šved, da morda ne bo musliman oz. sploh ne bo pripadal nobeni religiji. O tem nočeta slišati ničesar. Elaf nekoč v časopisu naleti na članek o dekletu Fadime, ki jo je (na Švedskem) umoril lastni oče, ker je imela fanta, kar jo še dodatno zaznamuje in jo navda s strahom pred očetom, ker se od takrat naprej resno boji, da bi se to lahko zgodilo tudi njej.

Ampak z veliko potrpljenja in poguma skozi izobraževanje najde svojo dolgo, mukotrpno, a uspešno pot osvoboditve izpod kulture časti … malo tudi po zaslugi dejstva, da švedska kultura in čas naposled spremenita in omehčata tudi njenega očeta.

Kot že mnogo podobnih zgodb doslej, nas tudi ta presunljiva in osebnoizpovedna pripoved ponovno spomni na neverjetno škodo, ki jo povzročajo vse religije, kadar se jemljejo preresno, kadar se interpretacije tekstov, ki so jih tisoče in več let nazaj pisali izključno moški (ne, ni jih napisal bog), uporabljajo in izkoriščajo za kontrolo in omejevanje posameznikov v sodobnem času, seveda pa se uporabljajo predvsem za kontrolo in omejevanje žensk. Nič božjega in dobrega ni v zatrtem otroštvu in mladosti, kakršno je morala živeti Elaf, nobene veze z božjo ljubeznijo nima zatiranje povsem naravne in spontane ljubezni med mladim dekletom in fantom, do katere slej ko prej pride. Nič božjega ni v nasilju nad ženskami in otroki, če si ne želijo živeti vseh teh pravil, do česar imajo vso pravico.

Gre za zelo pomembno delo, ki bo zagotovo tudi odlična podpora vsem, ki se morda na žalost še vedno srečujejo s podobnimi omejitvami in nasiljem, hkrati pa vsem, ki imajo srečo, da živijo svobodno življenje, omogoča intimen vpogled v prakse in kulture, ki nimajo več mesta v sodobni družbi kjerkoli na tem svetu, in jih je potrebno čimprej s skupnimi močmi odpraviti.

Zelo priporočljivo branje za najstnike od 13. leta naprej.

Odlomek iz knjige:

Ampak če ljubi ženo, bi ji moral pomagati, ko vidi, kako se muči z otrokoma in hišnimi opravili. Zelo nespoštljivo je, da samo gleda in je niti za trenutek ne razbremeni, še ko gre za skrb za njuna skupna otroka. To ni ljubezen.

Oče me pogleda, kot da sem otrok, ki pravkar spoznava skrivnosti življenja. »Kdo govori o ljubezni?«

The post Elaf Ali: Kdo govori o ljubezni? appeared first on domžalec.si.