EBRD napoved rasti za leto 2025 znižala na 3,2 odstotka

EBRD napoved rasti za leto 2025 znižala na 3,2 odstotka

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v svojem najnovejšem poročilu, objavljenem v četrtek, znižala napoved gospodarske rasti za leto 2025 na 3,2 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke manj kot v septembrski oceni iz leta 2024. Razlogi za to prilagoditev so upočasnjene naložbe, trgovinska negotovost in šibkejše zunanje povpraševanje, ki vplivajo na gospodarske obete v regijah, kjer banka deluje, piše Euronews. EBRD obenem opozarja, da bi lahko morebitne trgovinske carine, ki bi jih uvedle Združene države Amerike, še dodatno negativno vplivale na rast.

Globalni gospodarski preobrati, vključno s trgovinskimi negotovostmi, geopolitičnimi napetostmi in vztrajno inflacijo, spreminjajo pričakovanja za gospodarstva v regijah EBRD. Banka v poročilu izpostavlja, da so šibkejše zunanje povpraševanje v srednji Evropi, baltskih državah in jugovzhodni Evropi ter nenehni konflikti in počasne reforme v južnem in vzhodnem Sredozemlju ključni dejavniki, ki zavirajo gospodarsko dinamiko. Čeprav se je inflacija od vrha leta 2022 umirila, fiskalna neravnovesja in motnje v trgovini po mnenju banke ustvarjajo nove izzive in negotovosti.

Skupna rast gospodarstev

Skupna rast gospodarstev v območju EBRD naj bi leta 2025 dosegla 3,2 odstotka, kar je manj od septembra 2024 napovedanih 3,5 odstotka. V srednji Evropi in baltskih državah banka pričakuje rast BDP v višini 2,7 odstotka, kar je za 0,5 odstotne točke nižje od prejšnje ocene. Počasnejše okrevanje v razvitih evropskih državah zavira proizvodnjo, izvoz in naložbe v teh regijah. Gospodarstva jugovzhodne Evropske unije, ki so se leta 2024 soočala s šibkim zunanjim povpraševanjem in nižjimi naložbami, naj bi zrasla za 2,1 odstotka, kar predstavlja občutno znižanje za 0,6 odstotne točke. Na Zahodnem Balkanu je napoved rasti zdaj 3,6 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj kot prej.

Srednja Azija ostaja najhitreje rastoča regija pod okriljem EBRD, čeprav je bila napoved za leto 2025 znižana za 0,2 odstotne točke na 5,7 odstotka. To odraža počasnejšo gospodarsko aktivnost v Kazahstanu in Uzbekistanu, medtem ko naj bi Kirgiška republika in Tadžikistan dosegla 7-odstotno rast. V vzhodni Evropi in na Kavkazu se trgovinski razcvet po pandemiji in vojni umirja, kar je privedlo do zmanjšanja napovedi rasti za 0,5 odstotne točke na 3,6 odstotka. Južno in vzhodno Sredozemlje, kjer geopolitična nestabilnost in počasne reforme ovirajo napredek, naj bi zraslo za 3,7 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke manj. Turčija ohranja nespremenjeno napoved rasti pri 3,0 odstotkih za leto 2025, z možnostjo okrevanja na 3,5 odstotka leta 2026, ko se inflacija umiri in realne plače povečajo.

Kje se gospodarska rast upočasnjuje?

EBRD je popravila napovedi rasti za leto 2025 navzdol v večini regij, kar odraža šibkejše zunanje povpraševanje, upočasnitev naložb in trgovinsko negotovost. V srednji Evropi in baltskih državah počasnejše okrevanje razvitih evropskih gospodarstev negativno vpliva na izvozno usmerjena gospodarstva. Jugovzhodna Evropska unija se sooča z dodatnimi pritiski zaradi nizkih naložb, medtem ko Zahodni Balkan kljub blažji reviziji še vedno občuti vpliv globalnih negotovosti. Srednja Azija, čeprav najhitreje rastoča, ni imuna na upočasnitev v večjih gospodarstvih, kot sta Kazahstan in Uzbekistan.

V vzhodni Evropi in na Kavkazu se gospodarska dinamika umirja po obdobju intenzivne trgovinske aktivnosti, ki je sledila pandemiji in vojni. Južno in vzhodno Sredozemlje še naprej pestijo geopolitični konflikti in zapoznel napredek pri strukturnih reformah, kar omejuje gospodarske možnosti. Turčija ostaja izjema z nespremenjeno napovedjo, saj banka pričakuje, da bo postopno umirjanje inflacije omogočilo okrevanje v prihodnjih letih.

Trgovinske tarife za preoblikovanje svetovnih naložbenih tokov

Trgovinska negotovost je po mnenju EBRD osrednje tveganje za gospodarske obete. Banka ocenjuje, da bi uvedba 10-odstotnih carin na ves uvoz v Združenih državah kratkoročno zmanjšala BDP v regijah EBRD za 0,1 do 0,2 odstotka. Gospodarstva z močnimi trgovinskimi povezavami z ZDA, kot so Jordanija, Slovaška, Madžarska in Litva, bi občutila takojšnje posledice. Gruzija, Albanija, Egipt in Bolgarija so še posebej občutljivi na višje carine na jeklo in aluminij.

Poročilo obenem ugotavlja, da bi selektivne carine lahko koristile nekaterim gospodarstvom s prednostnim dostopom do ameriškega trga. Preusmeritev trgovinskih tokov bi lahko spodbudila neposredne tuje naložbe v te države, saj bi podjetja iskala načine za izogibanje višjim stroškom. Hkrati geopolitične napetosti zmanjšujejo trgovino in naložbe med Zahodom ter Vzhodom, kar vodi v vse večjo razdrobljenost globalnih gospodarskih vezi. ZDA in Kitajska preusmerjata kapital v »konektorska« gospodarstva, kot so Uzbekistan, Vietnam, Mehika, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija, ki privabljajo vse več tujih naložb v času preoblikovanja dobavnih verig.

Inflacija v regijah EBRD se je z vrha 17,5 odstotka konec leta 2022 decembra 2024 znižala na 5,9 odstotka, a ostaja nad ravnmi pred pandemijo. Beata Javorcik, glavna ekonomistka EBRD, poudarja, da so se viri inflacijskih pritiskov spremenili, medtem ko počasnejše zniževanje obrestnih mer v ZDA dodatno zapleta obete za trge v razvoju.

Portal24; Foto: Pixabay/marcinjozwiak/fotografija je simbolna

Objava EBRD napoved rasti za leto 2025 znižala na 3,2 odstotka je bila najprej objavljena na Portal24.