Delo: Zakon o bančnih izbrisih spet na ustavnem sodišču

Štirinajst razlaščenih imetnikov podrejenih bančnih obveznic je sredi oktobra vložilo pobudo za oceno ustavnosti nekaterih členov novega zakona o pravnem varstvu razlaščencev, danes poroča Delo. Pobuda po informacijah časnika morda ni edina, saj naj bi se pripravljala še najmanj ena.

Medtem ko del razlaščenih vlagateljev bank čaka, da bo pristojno sodišče imenovalo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi po omenjenem zakonu pripravila mnenje, ali so bile razlastitve ob zadnji sanaciji bank upravičene ali ne, so se nekateri členi tega zakona znašli v ustavni presoji. Ustavno sodišče je zadevo že sprejelo v obravnavo, piše Delo.

Prvopodpisani Tadej Kotnik ter 13 drugih nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic NLB in zdaj že nekdanje Banke Celje so zahtevali ustavno presojo 3., 33., 41. in 48. člena zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank. Predlagali so prednostno obravnavo ter zadržanje 3. in 48. člena.

Menijo namreč, da sta 3. in 48. člen v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom, določila 33. člena kršijo pravico do sodnega varstva, 41. člen pa pravico do zasebne lastnine. Kot ugotavljajo, je neskladnost spornih določb mogoče strniti v dva sklopa – vsebinsko omejevanje pravice do polne odškodnine s pripadajočimi obrestmi in procesne določbe, ki da onemogočajo pošteno sojenje.

Zakon razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank prinaša možnost vložitve odškodninske tožbe, če bo omenjena skupina strokovnjakov ugotovila oškodovanje, pa tudi zunajsodno poravnavo. Pobudniki ustavne presoje navajajo, da določba 3. člena, ki odškodninsko varstvo zaradi razlastitev omogoča le po omenjenem zakonu v povezavi z 48. členom, izključuje možnost uveljavljanja škode v enotnem postopku zoper vse osebe, ki so po mnenju oškodovanih vlagateljev povzročili škodo, in napotuje na razdružitev tožb. To po mnenju pobudnikov med drugim pomeni povečanje števila zadev, posledično pa tudi povečanje stroškov in podaljšanje časa do pravnomočne odločitve.

Sporen se jim zdi tudi 33. člen, ki določa, da država v teh odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. S tem je uzakonjena dolžnost države, da si mora aktivno prizadevati za zavrnitev zahtevkov tožnika, kar povečuje neenakopraven položaj razlaščenih vlagateljev, opozarjajo.

Znano je, da novi zakon določa, da bo povračilo morebitne škode zagotovila država, ne pa Banka Slovenije, kot je določal že razveljavljeni zakon. Država bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

Pobudniki ustavne presoje so nezadovoljni tudi z določilom o načinu obrestovanja odškodnine, saj ta za del obdobja predvideva nižjo obrestno mero. Opozarjajo, da bi bili brez tega določila deležni precej višjih zamudnih obrestih po splošnih predpisih civilnega prava, ki da so jim bile retroaktivno odvzete.

Gre za primer razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice saniranih bank v letih 2013 in 2014 v Sloveniji. Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oziroma delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.