Anatomija želje #Ajdapiše

Pred dobrim mesecem sem prebrala odlično knjigo, ki je vse od takrat čakala na pravi trenutek, da o njej spišem kolumno #Ajda bere. Knjiga je izšla pri Založbi Miš, ki jo nadvse občudujem, saj kljub stalnemu izdajanju knjig, tako otroških, mladinskih kot za odrasle, izvirnih in tudi prevodnih, njihova kakovost nikoli ne popusti, niti za kanček. Prevodi so vedno odlični, ilustracije navdušujoče, tisk izvrsten, vsebina pa kakovostna. Naj bo to izvirna zgodba izpod slovenskih peres ali pa temeljito premišljen prevod klasikov pa tudi novejših knjig. Igor Karlovšek je že nekaj časa njihov »domači avtor«, za katerega se mi zdi, da piše vsako leto pravzaprav več. Pred poletjem me je tako navdušil z mladinskim romanom Plezalec, o katerem sem tudi že pisala. Sedaj pa je v ospredju knjiga o prav posebni ženski – prvi del trilogije Zdravnica nosi naslov Anatomija želje.

Najprej na kratko o zgodbi: Rozalija Grčar je mlado dekle, rojeno v kmečkem okolju v 19. stoletju. Čeprav nas morda že klasične zgodbe o delu otrok, nasilju v družini, pijanih očetih, nemočnih materah, neuresničljivih željah ne bi smele več prizadeti, saj dobro vemo, da je bilo življenje na Slovenskem za kmečko prebivalstvo nekoč predvsem trpljenje. Pa vseeno. Močno zaboli. Ko sem kasneje pisala avtorju, da je knjiga sicer odlična, ampak jo je težko brati zaradi tega trpljenja, s katerim se verjetno še bolj povežem, ker gre za mlado žensko, ki si zgolj nekaj želi in ji je trma večkrat v napoto, toda takšna pač je, mi je zapisal: »Pri Anatomiji želje (prvi in drugi del) ženske bralke zelo težko prenašajo sicer realno, zgodovinsko dokazano nasilje nad ženskami, marsikatera bralka mi je rekla, da je težko šla skozi prvi del zgodbe. Enako velja za  drugi del, ki se začne s prikazom usode zapornic v času, ko so bili zapori še za vse, ne glede na spol in razmere res peklenske. Ljubljanska kaznilnica je bila na Ljubljanskem gradu v kletnih prostorih, pozimi brez kurjave. Zdaj se ukvarjam s tretjim delom.”

No, očitno nas bo naslednji del še bolj pretresel. Njegova odličnost pa je poleg zanimive zgodbe posameznice tudi natančnost opisa kraja tistega časa. Kot sem rekla, se dogaja v naši domovini, sprehodimo se tudi po Ljubljani, Škofji Loki, podeželju, predvsem pa avtor v zgodbo vnese dogodke tistega časa in vplive politike na vsakdanja življenja – ko je tako Napoleon zakorakal na naše ozemlje in so nastale Ilirske province, so se ženske lahko šolale tudi na višjih izobraževalnih ustanovah. In Rozalija bi tako lahko skoraj postala zdravnica … Uradna. Vendar zgodovina žal kroji naše usode.

Naj dodam, da se me je knjiga dotaknila tudi zato, ker si z namišljeno glavno junakinjo delim rojstni dan. Pisatelj je sicer dejal, da je to zgolj naključje. Toda saj veste, kako je z naključji. V resnici jih ni.

Vprašala pa sem ga tudi, kako mu je uspelo tako zelo dobro opisati razmišljanje in čustvovanje te mlade ženske. Čuti se njen bes, ko ji oče onemogoči izpolniti sanje. Čuti se razočaranje. Pa bolečina. Bolečina, saj se zaveda, da sama sebi velikokrat otežuje življenje, ker je drugačna. Ker si želi stvari, ki si jih ženska ne bi smela želeti. Toda, kako naj bo nekaj, kar ni? Kako naj se upre temu? In odgovoril je …

“Vprašanja, ki mi jih zastavljate, so težka in ne poznam odgovorov. Mogoče je vsega kriva Marija, s katero sva se našla že po drugem letniku prava in se še kar naprej učim o ženskah. Moja prva bralka ima velik vpliv na moje pisanje. V resnici želim vedno poudariti v besedilih humanizem, ta pa je univerzalen ne glede na spol. Če menite, da mi je to uspelo s pretanjenim odstiranjem duše mlade ženske bistrega duha, mi je to lepo slišati. 

Sem ljubitelj zgodovine in se skušam vživeti v čas, o katerem pišem. Tudi takrat so živeli polna življenja, izživeli svoje upe, strasti in sledili svojim sanjam. Mogoče še bolj kot zdaj, ko smo bolj ukleščeni z omejitvami družbenega sistema, ki od nas zahteva samo rast družbenega proizvoda.

Mogoče Anatomija želje ni ženska tema, ampak univerzalna, res pa je, da sem želel poudariti, kako globoko so bile ženske potisnjene na rob v stilu, da sodijo samo v kuhinjo in na porodno posteljo. To je tudi rdeča nit moje trilogije, morda bo še kaj več, ker bi rad nekako pritekel do današnjih dni, kjer tudi še ni vse tako kot bi moralo biti glede možnosti in priložnosti za ženske.

Bomo videli, kakšen bo odziv. Bralke, ki jih poznam, so nad romanom navdušene, ampak trg bo tudi morda rekel kakšno besedo.”

Naj zaključim s tem, da vam podam povezavo do spletne strani, kjer knjigo lahko kupite, vas povabim na knjižni sejem, kjer boste to knjigo in mnoge druge lahko tudi kupili. Na sejmu bom tudi sodelovala kot moderatorka dogodka. Do takrat pa beremo naprej – Karlovšek je namreč v tem času spisal še en mladinski roman Peter in Petra, ki se ga bom prav zagotovo tudi kmalu lotila.

Za zaključek pa citiram še Zdenka Matoza (Književni listi, Delo, september 2025), ki je takole opisal knjigo: “Zgodba realistično naslika razmerja moči v patriarhalni družbi in popiše mnoge predsodke, ki jih kljub preživetosti v družbi najdemo še danes, pa če si to priznamo ali ne.”

Ajda Vodlan

Kolumna avtorice ne odraža nujno stališča uredništva.

Ajda piše tudi novičnik (newsletter), na katerega se lahko naročite. Tako boste lahko na svoj e-mail prejeli njeno kolumno, objavljeno na našem portalu in druge zapise, ki jih objavlja, hkrati pa boste lahko prebrali tudi zapis, ki ni objavljen nikjer drugje. Na njen novičnik se lahko prijavite tukaj.

The post Anatomija želje #Ajdapiše appeared first on domžalec.si.