ARTICLE AD
Slovenija ima svoje praznike, ki so tihi, plemeniti in pogosto spregledani, a prav zato toliko bolj dragoceni. Eden takšnih je 3. december – dan, ko kulturne ustanove po vsej državi na široko odprejo vrata, ko prireditve postanejo dostopne vsakomur in ko se spomin na Franceta Prešerna preseli iz šolskih učbenikov v žive ulice, muzeje in gledališke dvorane.
Ta veseli dan kulture ni le simbol, temveč dejanska priložnost, da začutimo razsežnost ustvarjalnosti, ki jo nosimo kot narod. Praznik je nastal leta 2000, ob 200. obletnici pesnikovega rojstva. Od takrat se je zasidral kot eden najlepših decembrskih dni, namenjen občudovanju umetnosti, zgodovine, literature in vsega, kar gradi kulturno identiteto Slovenije.
Za mnoge predstavlja 3. december trenutek, ko se po dolgem času znova sprehodijo med galerijskimi razstavami, se nasmehnejo v gledališkem foajeju ali pa prvič obiščejo muzej, mimo katerega so se vozili celo leto. Letos se kulturni praznik znova vrača v izjemnem obsegu, podkrepljen z zanimivimi številkami, ki kažejo, da kulturni utrip v Sloveniji živi močno in vztrajno.
Kako bogat je kulturni utrip slovenskih odrov?
Kulturni domovi, gledališča, opere in glasbene ustanove so v preteklem letu ustvarile izjemno statistiko: 25.683 prireditev, kar pomeni približno 70 na dan. Več kot polovica teh dogodkov je nastala v lastni produkciji, kar pomeni, da slovenske ustanove ne živijo le od gostovanj, temveč ustvarjajo svojo lastno, domačo, prepoznavno umetnost.
Brezplačni dogodki, ki privabijo množice
Kar 6.933 prireditev je bilo lani brezplačnih. To je več kot četrtina vseh dogodkov, kar jasno kaže, da je kultura pri nas dostopna, odprta in vključujoča. Največ takšnih prireditev so pripravili kulturni domovi, ki v mnogih mestih in vaseh predstavljajo srce lokalne skupnosti.
3,9 milijona obiskovalcev v enem letu
Skupno število obiskovalcev kulturnih ustanov presega 3,9 milijona. To je več kot dvakrat toliko, kolikor je prebivalcev Slovenije. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije potrjuje, da se ljudje znova vračajo v dvorane in na dogodke ter da se zanimanje za kulturo ne zmanjšuje, ampak krepi.
Muzeji in galerije – zakladnice zgodovine in ustvarjalnosti
Tudi muzeji in galerije so tekom leta ustvarili impresivne rezultate. Približno 2,8 milijona obiskovalcev si je ogledalo skupaj 1.191 razstav. Med njimi je bilo 826 občasnih in 365 stalnih, kar kaže, da se razstavna ponudba neprestano spreminja in prilagaja.
Digitalni korak naprej
Posebno pozornost so prejele e-razstave – skupaj so jih muzejske ustanove pripravile 67. Virtualni prostor tako postaja sodobna pot, ki odpira kulturo tudi tistim, ki morda ne morejo fizično obiskati razstave.
Izobraževanje, ki presega šolske klopi
V muzejih in galerijah so organizirali še skoraj 38.000 izobraževalnih dogodkov, ki so pritegnili več kot 983.000 udeležencev. Gre za eno najmočnejših povezav med kulturo in izobraževanjem, kjer otroci in odrasli skupaj spoznavajo dediščino, umetnost in zgodovino.
Festivali, ki premikajo meje ustvarjalnosti
V Sloveniji je lani potekalo 160 festivalov, na katerih se je zvrstilo kar 4.388 prireditev. Največ jih organizirajo kulturni domovi, ki s svojo predanostjo skrbijo, da festivalsko življenje ne utripa le v prestolnici, temveč tudi po drugih krajih.
Posebni festivali, ki navdihujejo
Tako imenovana kategorija »drugo« predstavlja skoraj polovico vseh festivalskih prireditev. V njej najdemo knjižne festivale, otroške programe, medijske umetnosti, festivale svetlobe, zvočne sprehode, stripovske festivale in še mnogo drugega. Raznolikost kaže na izjemno ustvarjalno širino, ki presega klasično pojmovanje kulture.
Filmska produkcija – ustvarjalnost na velikem platnu
Slovenski filmski ustvarjalci so bili izjemno dejavni. V enem letu je nastalo 26 celovečernih filmov ter še 74 kratko- in srednjemetražnih. To je rezultat bogatega filmskega okolja, ki povezuje nove talente in izkušene ustvarjalce.
Več kot 1,7 milijona gledalcev
V kinematografih si je filme ogledalo več kot 1,7 milijona gledalcev. Slovenski filmi so pritegnili 185.193 obiskovalcev, kar je zelo spodbudna številka, tuji filmi pa še več. Filmski obisk potrjuje, da se ljudje radi vračajo v kinodvorane in da film ostaja ena najmočnejših oblik kulturnega doživetja.
Kaj berejo Slovenci? Založništvo v številkah
Slovenska založniška dejavnost ostaja izjemno živahna. V preteklem letu je 1.406 založnikov izdalo 5.271 naslovov tiskanih knjig in brošur. Od tega je bilo več kot dve tretjini izvirnih slovenskih del, kar kaže na močno domačo ustvarjalnost.
Prevodi in ponatisi
Ponatisi predstavljajo 61,3 odstotka izdanih naslovov, medtem ko so prve izdaje dosegle 38,7 odstotka. Med vsemi je bilo 1.987 leposlovnih del, od katerih je 57,9 odstotka slovenskih avtorjev.
Valvasorjeva knjižnica KrškoKnjižnice – tihe hiše znanja in skupnosti
Slovenske knjižnice so eden najbolj obiskanih javnih prostorov. Več kot 441.000 ljudi ima urejeno članstvo, večina odraslih. Letno knjižnice zabeležijo približno 8,7 milijona obiskov, kar pomeni, da povprečen član knjižnico obišče približno dvajsetkrat.
Nepogrešljiva mreža znanja
Slovenija ima poleg splošnih knjižnic tudi šolske, specialne, visokošolske ter Narodno in univerzitetno knjižnico. Vse skupaj tvorijo mrežo, ki povezuje bralce vseh generacij in omogoča dostop do znanja v vsakem kotičku države.
Prireditve, razstave in spletna podpora
Knjižnice niso več le prostor izposoje, temveč tudi prostor dogodkov. Obisk prireditev in razstav je postal pomemben del njihovega delovanja, spletne strani knjižnic pa ponujajo digitalne kataloge, e-gradiva in izobraževalne vsebine.
Koliko Slovenci vlagamo v kulturo?
Država je lani za kulturo namenila 610,1 milijona evrov, oziroma približno 287 evrov na prebivalca. Posameznik je za kulturo porabil povprečno 263 evrov. Ti podatki kažejo, da kultura ni obrobna, ampak trdno zasidrana v naši družbi.
Objava 3. december – dan, ko kultura stopi med ljudi se je pojavila na Vse za moj dan.

1 hour ago
23












English (US)