1. december prinaša velike spremembe v domovih za starejše, kaj vse se zdaj spreminja?

Včeraj, 1. decembra, je slovenski sistem dolgotrajne oskrbe dosegel pomemben mejnik. Začela se je izvajati zadnja faza reforme, ki vključuje dve ključni pravici: dolgotrajno oskrbo v instituciji in pravico do denarnega prejemka. S tem so se v sistem prvič uradno vključili tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše.

Sistem že vključuje na tisoče uporabnikov

To je korak, ki ga je Ministrstvo za solidarno prihodnost označilo kot enega najpomembnejših pri celovitem zagonu reforme, saj institucionalna oskrba predstavlja temeljno storitev za najranljivejše skupine. Dolgotrajna oskrba kot sistem se izvaja že od 1. januarja 2024. V tem času se je vanj vključilo približno 1.800 uporabnic in uporabnikov oskrbe na domu ter okoli 5.600 prejemnikov e-oskrbe. Z začetkom decembra pa se storitve širijo na domove starejših, kar pomeni polno delovanje reforme tudi v institucionalnem okolju.

Nižje položnice in večja finančna predvidljivost

Največja sprememba za stanovalce domov je bistveno nižji strošek oskrbe. Po novem bodo plačevali le še nastanitev in prehrano, ne pa več storitve same oskrbe. Reforma uvaja tudi tako imenovano kapico za standardno nastanitev, vezano na višino zajamčene pokojnine za 40 let delovne dobe. To zagotavlja večjo finančno stabilnost ter preprečuje, da bi stroški institucionalnega varstva presegali zmožnosti stanovalcev in njihovih družin.

Za lažje vključevanje stanovalcev v sistem je bil sprejet prevedbeni zakon, ki domovom omogoča poenostavljene postopke. V novembru so domovi zbirali soglasja za prehod v sistem dolgotrajne oskrbe, decembra pa pripravljajo osebne načrte oskrbe. Te bodo stanovalci, skupaj s strokovnimi delavci, podpisovali v naslednjih tednih. S podpisom osebnega načrta bodo uradno vključeni v sistem, kar pomeni jasnejšo strukturo storitev in bolj pregledno financiranje.

Več kot 17.000 soglasij že poknjiženih

V podatkovni bazi ministrstva je trenutno evidentiranih 17.416 soglasij za prehod v institucionalno dolgotrajno oskrbo. Številka se še posodablja, saj so domovi soglasja lahko zbirali do 30. novembra. Podatek ne vključuje oseb brez urejenega skrbništva, zanje potekajo ločeni postopki, niti tistih, ki prehajajo iz dnevnih oblik oskrbe v institucionalno. Izvajalci sistem že aktivno uvajajo na terenu. Večina domov je prejela vse potrebne informacije in začela s sklepanjem osebnih načrtov ali začasnih osebnih načrtov, kadar je treba predhodno urediti skrbništvo.

Državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost, dr. Luka Omladič, je ob tem poudaril: »S 1. decembrom dolgotrajna oskrba v Sloveniji vstopi v sklepno fazo reforme, ki je osredotočena na ljudi. Oskrba se za vse stanovalce nemoteno nadaljuje, hkrati pa bodo njihove položnice nižje. Pozivam vse stanovalke in stanovalce ter njihove svojce, da v naslednjih tednih podpišejo osebni načrt oskrbe in s tem omogočijo gladek prehod v sistem, ki jim zagotavlja več varnosti, več pravic in bolj predvidljive stroške.«

Sistem je vzpostavljen, prehod poteka strukturirano

Ministrstvo zagotavlja, da bodo izvajalci tudi v prihodnjih tednih deležni strokovne podpore. Spremljali bodo stanje na terenu ter sproti posodabljali podatke. Reforma dolgotrajne oskrbe že kaže prve konkretne rezultate: nižje stroške, jasnejše postopke in celovitejšo podporo ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Napisal: K. J.

Vir: Facebook – Vlada Republike Slovenije

The post 1. december prinaša velike spremembe v domovih za starejše, kaj vse se zdaj spreminja? first appeared on NaDlani.si.