Življenje s celiakijo je vsakodnevna disciplina

V času, ko so police trgovin polne izdelkov z oznako »brez glutena«, bi lahko kdo pomislil, da je celiakija danes precej manjši izziv kot nekoč. A za ljudi, ki s to avtoimunsko boleznijo živijo vsak dan, je resničnost precej drugačna. Celiakija ni modna prehranska izbira niti trenutni prehranski trend, temveč resna kronična bolezen, pri kateri lahko že drobna količina glutena povzroči poškodbe tankega črevesa in sproži kopico zdravstvenih težav.

Danes obeležujemo mednarodni dan celiakije, ki je priložnost, da se o bolezni govori glasneje in predvsem bolj natančno. Čeprav se marsikomu zdi, da je izraz celiakija precej poznan, mnogi še vedno ne razumejo, kaj pravzaprav pomeni.

Celiakija je avtoimunska bolezen, pri kateri telo ob zaužitju glutena – beljakovine, ki jo najdemo v pšenici, ječmenu, rži in nekaterih drugih žitih – napade lastno sluznico tankega črevesa. Posledica so poškodovane črevesne resice, zaradi katerih telo težje absorbira hranila. To lahko vodi v utrujenost, slabokrvnost, prebavne težave, hujšanje, bolečine v trebuhu, težave s kožo, glavobole in še številne druge zaplete.

FOTO: Freepik

A prav tu se skriva eden največjih izzivov bolezni – simptomi niso vedno očitni na prvi pogled. Nekateri bolniki imajo izrazite prebavne težave, drugi skoraj nobenih. Zaradi tega marsikdo do diagnoze pride šele po letih iskanja odgovorov. Za razliko od številnih drugih bolezni pri celiakiji zdravila ni. Edino učinkovito zdravljenje je dosledna in doživljenjska brezglutenska dieta.

Kar se sliši preprosto, je v resnici precej bolj zapleteno. To ne pomeni zgolj odpoved kruhu, testeninam ali pecivu. Gluten se lahko skriva v omakah, predelanih živilih, začimbah, sladkarijah in celo zdravilih. Za otroka to pomeni previdnost pri rojstnodnevnih zabavah. Za odraslega pa dodatno razmišljanje ob vsakem službenem kosilu.

Socialni vidik in visoki stroški brezglutenske prehrane

Socialni vidik bolezni je pogosto spregledan. Hrana je del druženja, praznovanj in spontanih trenutkov. Ko mora nekdo ob vsakem povabilu najprej preverjati sestavine, razlagati svoje stanje ali celo zavrniti obrok, bolezen hitro preseže medicinske okvirje.

V zadnjih letih se je dostopnost brezglutenskih izdelkov sicer izboljšala. Ponudba v trgovinah je širša, tudi gostinska ponudba je nekoliko bolj prilagojena. A težava ostaja cena. Brezglutenski izdelki so pogosto občutno dražji od običajnih, kar za posameznike in družine pomeni dodatno finančno breme.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen pravilne diagnoze. Samostojno izločanje glutena brez zdravniške obravnave lahko oteži ali celo onemogoči natančno diagnosticiranje bolezni. Ni vsaka prebavna težava celiakija in ni vsaka občutljivost na gluten enaka tej bolezni.

Mednarodni dan celiakije zato ni le opomnik na bolezen, ampak tudi na pomen razumevanja. Za večino ljudi je izbira obroka vsakodnevna rutina. Za nekoga s celiakijo pa odločitev, ki neposredno vpliva na zdravje.