Zakaj se po družbenih omrežjih toliko ljudi počuti manj uspešne, manj lepe ali manj dovolj?

Družbena omrežja lahko občutek lastne vrednosti okrepijo ali načnejo, vendar najpogosteje škodijo takrat, ko se človek začne meriti skozi odzive drugih, primerjavo z idealiziranimi podobami in občutek stalne izpostavljenosti. Težava torej ni samo v času pred zaslonom, ampak v tem, po kakšnih merilih začnemo presojati sebe. Pri mladih je ta vpliv pogosto močnejši, ker se občutek identitete in samopodobe še oblikuje.

To ne pomeni, da je vsaka uporaba škodljiva. Družbena omrežja so lahko prostor pripadnosti, ustvarjalnosti, humorja, učenja in stika z ljudmi, ki jih sicer ne bi srečali. Vpliv je odvisen od vsebine, načina uporabe, starosti, ranljivosti in tega, ali omrežje postane glavni vir potrditve.

Zakaj prav družbena omrežja tako hitro zadenejo občutek vrednosti?

Občutek lastne vrednosti nastaja iz več virov: iz odnosov, izkušenj, sposobnosti, občutka varnosti in tega, kako sami razlagamo svoje uspehe in neuspehe. Družbena omrežja posežejo v ta proces, ker omogočijo zelo hitro, številčno in javno obliko odziva.

Foto: Družbena omrežja

Všečki, komentarji, ogledi in delitve ustvarijo vtis, da je vrednost mogoče izmeriti. To je privlačno, ker je preprosto, a tudi nevarno, ker človeka počasi navadi, da svojo vrednost zamenja s svojo vidnostjo. Ameriški javnozdravstveni organi opozarjajo, da so v zgodnji adolescenci možgani posebej občutljivi za pritisk vrstnikov, primerjanje in mnenja drugih.

Kako primerjanje z drugimi izkrivlja samopodobo?

Večina ljudi se na omrežjih ne primerja z resničnim vsakdanom drugih, ampak z izbranimi trenutki. Vidimo tuje vrhunce in svoje ozadje. To velja za videz, uspeh, družabnost, denar, odnose in življenjski slog.

Psihološka stroka opozarja, da je primerjanje videza na družbenih omrežjih povezano s slabšo telesno samopodobo, več nezadovoljstva s telesom in več depresivnimi simptomi, posebej pri dekletih. Ko se to primerjanje ponavlja vsak dan, človek ne potrebuje več neposredne kritike. Dovolj je občutek, da zaostaja.

Primer iz vsakdanjega življenja je preprost: nekdo objavi popolno fotografijo s potovanja, urejen obraz, idealno svetlobo in sproščen ton. Opazovalec tega ne primerja le s svojo fotografijo, ampak s svojim ponedeljkom, utrujenostjo, nejevoljo in negotovostjo. Takšna primerjava je že v izhodišču nepoštena.

Ali so všečki res tako pomembni?

Sami po sebi niso. Pomembni postanejo, ko začnejo odločati o razpoloženju, samozavesti ali občutku sprejetosti. Če je dober dan odvisen od odziva na objavo, omrežje ni več samo kanal, ampak merilnik osebne vrednosti.

To je posebej tvegano pri mladostnikih. Ameriški generalni kirurg je leta 2023 opozoril, da imajo mladostniki, ki na družbenih omrežjih preživijo več kot tri ure na dan, približno dvakrat večje tveganje za težave v duševnem zdravju, vključno s simptomi tesnobe in depresije. Med mladimi od 13 do 17 let jih je 46 odstotkov poročalo, da se zaradi družbenih omrežij počutijo slabše glede svojega telesa.

Pomemben del vpliva ni le odziv drugih, ampak pričakovanje odziva. Človek začne razmišljati, kaj bo objavil, kako bo videti, ali bo dovolj zanimiv in ali bo spet dosegel prejšnji odziv. To ustvarja napetost, tudi ko telefon ni v roki.

Kdaj je to res problem in kdaj le sprožilec?

Problem je takrat, ko družbena omrežja dolgoročno rušijo samopodobo, spanec, odnose ali zbranost, ko brez zunanje potrditve težko ohranimo občutek lastne vrednosti ali ko nas vsebina redno spravlja v sram, tesnobo ali občutek manjvrednosti.

Foto: Rušenje zbranosti

Sprožilec pa so lahko v času, ko je človek že sicer izčrpan, osamljen, negotov ali preobremenjen. V takem stanju lahko ena objava, ena fotografija ali en komentar zadene mnogo globljo rano, ki ni nastala na omrežju, ampak se tam samo pokaže.

Dobro samopreveritveno vprašanje je: ali bi me to tako močno prizadelo tudi, če bi se sicer počutil ali počutila upoštevano, varno in dovolj dobro?

Ali drži, da so težave predvsem pri mladih?

Pri mladih so vplivi pogosto bolj izraziti, niso pa omejeni nanje. Svetovna zdravstvena organizacija za Evropo opozarja, da problematična raba družbenih omrežij pri mladih spremlja slabše duševno in socialno blagostanje. Mladostništvo je občutljivo obdobje, ker se tedaj intenzivno oblikujejo identiteta, pripadnost in občutek vrednosti.

Toda tudi odrasli niso imuni. Pri odraslih se vpliv pogosto pokaže drugače: kot občutek zaostajanja, neuspeha, staranja, socialne izključenosti ali pritisk, da morajo biti neprestano zanimivi, produktivni in urejeni. Mehanizem je podoben, le teme primerjanja se spremenijo.

Kaj če sem del težave tudi jaz?

To vprašanje ni obtožba, ampak koristna korekcija. Včasih omrežje res pretirava s potiskanjem vsebin, ki spodbujajo primerjanje. Včasih pa človek sam nezavedno gradi okolje, ki ga izčrpava: sledi profilom, ob katerih se počuti slabše, pogosto preverja odzive, briše objave, ki niso dovolj uspešne, ali išče potrditev, ko je že v stiski.

Na notranji ravni je vredno pogledati spanec, stres, osamljenost in potrebo po priznanju. Na zunanji ravni pa odnose, dogovore doma, občutek slišanosti in pravično delitev bremen. Razdražljivost ali zavist nista dokaz slabega značaja, ampak lahko signal, da nekaj pomembnega manjka.

Kako algoritmi vplivajo na to, kaj čutimo o sebi?

Družbena omrežja niso nevtralna vitrina. Vsebino razvrščajo sistemi priporočanja, ki pogosto nagrajujejo tisto, kar zadrži pozornost. To pomeni, da lahko človek znova in znova dobiva vsebine, ki krepijo primerjanje, idealizirane standarde ali občutek, da so vsi drugi lepši, uspešnejši in bolj srečni.

Evropska unija je zato z Aktom o digitalnih storitvah uvedla strožja pravila za zelo velike platforme. Te morajo ocenjevati in zmanjševati sistemska tveganja, tudi tista, ki zadevajo duševno blagostanje mladoletnikov. To ne pomeni, da je težava rešena, pomeni pa, da vpliv platform ni več razumljen kot izključno zasebna stvar uporabnika.

Kako prepoznam, da omrežje načenja mojo vrednost?

Nekaj znakov je precej jasnih:

• po uporabi se pogosto počutite manjvredno, napeto ali prazno
• razpoloženje vam močno niha glede na odziv na objavo
• vedno težje prenašate, da niste opaženi
• zaradi vsebin pogosteje dvomite o videzu, uspehu ali odnosih
• omrežje vam jemlje spanec, mir ali zbranost

V Sloveniji je po kazalnikih NIJZ problematična uporaba socialnih omrežij pri mladostnikih zaznan javnozdravstveni problem. To je pomembno zato, ker stiska ni le osebna slabost ali modna tema, ampak področje, ki ga stroka spremlja in obravnava.

Kaj lahko naredim takoj, brez popolne odpovedi omrežjem?

Najprej zamenjajte cilj. Namesto vprašanja, kako manj uporabljati omrežja, je pogosto bolj koristno vprašanje, kako zaščititi občutek lastne vrednosti med uporabo. Nekaj praktičnih korakov je preprostih.

Foto: Uporaba družbenih omrežij

Prvič: izklopite del obvestil, ki vas vlečejo nazaj brez razloga.
Drugič: preglejte, komu sledite, in odstranite profile, ob katerih se redno počutite slabše.
Tretjič: ne objavljajte v trenutkih, ko nujno potrebujete potrditev.
Četrtič: uvedite dele dneva brez omrežij, posebej pred spanjem in po prebujanju.

Če stiska traja, je smiseln pogovor z odraslo osebo, svetovalno službo, psihologom ali drugim strokovnjakom. Pri mladoletnih je pomembno, da težave ne razlagamo le kot lenobe, občutljivosti ali dramatiziranja.

Kaj si je vredno zapomniti?

Družbena omrežja ne določajo naše vrednosti, jo pa lahko zelo uspešno prepričajo, da je odvisna od odziva drugih. Največ škode nastane takrat, ko vidnost zamenjamo za vrednost, primerjanje pa za resnico o sebi. Zato vprašanje ni le, koliko časa preživimo na omrežjih, ampak komu in čemu tam vsak dan predajamo pravico, da nas ovrednoti.

Pripravil: J.P.

Vir: HHS, American Psychological Association, WHO za Evropo, Evropski svet, Evropski parlament, NIJZ