Zakaj nekateri že novembra živijo za božič? Psihologija ponuja zanimivo razlago

Komaj smo zakorakali v november, pa iz trgovin že odmevajo božične melodije, police se šibijo pod prazničnimi okraski, na družbenih omrežjih pa se pojavljajo prve fotografije okrašenih domov. Medtem ko nekateri že odštevajo dneve do božiča, drugi ob pogledu na prve lučke zavijajo z očmi. Zakaj nas praznično vzdušje tako različno prevzame?

Za nekatere je november mesec dežja, megle in krajših dni, za druge pa začetek najlepšega obdobja v letu. Božične skodelice so že na mizi, seznam prazničnih filmov je pripravljen, nekateri pa resno razmišljajo, ali bi bilo letos smrečico smiselno postaviti nekoliko prej. Čeprav se komu takšno navdušenje zdi pretirano, psihologi opozarjajo, da imajo lahko praznični običaji precej globlji čustveni pomen, kot si mislimo.

Eden od razlogov za zgodnje praznično navdušenje je nostalgija. Božič je za številne povezan s spomini na otroštvo, družinska srečanja, vonj po domačih piškotih in pričakovanje daril. Prav ti spomini lahko tudi v odraslosti vzbudijo občutke topline, varnosti in pripadnosti.

Psiholog Clay Routledge je s sodelavci v raziskavah ugotavljal, da nostalgija ni zgolj prijetno obujanje preteklosti. Pomaga nam lahko ohranjati občutek povezanosti z drugimi, krepi doživljanje smisla in v določenih okoliščinah prispeva k boljšemu psihološkemu počutju.

Ko torej nekdo že novembra prižge božične lučke, morda ne gre toliko za nestrpno pričakovanje praznikov kot za željo, da bi znova občutil nekaj prijetnega in domačega.

Pomembno vlogo ima tudi pričakovanje. Ljudje namreč ne uživamo samo v lepih dogodkih, temveč tudi v misli nanje. Psihologija ta pojav obravnava v okviru uživanja v pozitivnih izkušnjah, ki vključuje tako spominjanje prijetnih trenutkov kot veselje ob pričakovanju prihodnjih dogodkov.

Raziskave kažejo, da lahko zavestno pričakovanje prijetnih izkušenj prispeva k pozitivnim čustvom.

In prav v tem se skriva del odgovora. Če nekdo božično obdobje začne že novembra, si lahko s tem preprosto podaljša čas, ko se ima česa veseliti. Namesto nekaj prazničnih dni si ustvari več tednov drobnih zadovoljstev, od izbire okraskov do načrtovanja družinskih srečanj.

Svoje prispeva tudi letni čas. Dnevi postajajo krajši, več časa preživljamo v zaprtih prostorih, zunaj pa pogosto prevladujejo sivina, dež in mraz. Topla svetloba, prijetni vonji in okrašen dom lahko zato za marsikoga pomenijo dobrodošlo spremembo vsakdanjega okolja. Praznično okraševanje je lahko tudi način, kako si človek ustvari prijetnejše vzdušje v obdobju, ki ga sicer ne mara posebej.

Toda zgodnje božično navdušenje ni nujno povezano samo s prijetnimi občutki. V času negotovosti, stresa ali osebnih težav se ljudje pogosto radi vračamo k znanim običajem in spominom. Raziskave nostalgije kažejo, da lahko takšno obujanje preteklosti pomaga ohranjati občutek življenjske kontinuitete in povezanosti z bližnjimi.

Seveda pa to ne pomeni, da je vsak, ki novembra postavi smrečico, pod stresom ali da z okraševanjem rešuje svoje težave. Marsikdo ima božič preprosto rad in si želi, da bi praznično vzdušje trajalo čim dlje.

Zakaj pa gre nekaterim vse skupaj tako zelo na živce?

Tudi za to obstajajo povsem razumljivi razlogi. Božič namreč ni za vse povezan z lepimi spomini. Nekaterim predstavlja finančno breme, drugim obdobje družinskih napetosti, osamljenosti ali žalovanja. Poleg tega lahko zgodnje oglaševanje prazničnih izdelkov ustvarja občutek, da se moramo na božič pripravljati že več tednov vnaprej.

Svoje naredi še potrošništvo. Ko se praznična ponudba začne pojavljati že oktobra, lahko občutek pričakovanja pri nekaterih zamenjata naveličanost in odpor. Tisto, kar je za nekoga prijetna božična melodija, je za drugega zgolj še ena pesem, ki jo bo moral do konca decembra slišati neštetokrat.

In kdo ima prav? 

Psihologija ne ponuja prepričljivih dokazov, da so ljudje, ki domove okrasijo prej, zaradi tega na splošno srečnejši od drugih. Kaže pa, da lahko nostalgija, prijetni običaji in pričakovanje lepih dogodkov pozitivno vplivajo na naše počutje.

Če vam torej že novembra zadiši po cimetu in se razveselite prvih božičnih lučk, ni s tem nič narobe. Prav tako ni nič narobe, če bi najraje počakali vsaj do decembra.

Navsezadnje bo božič prišel za vse na isti dan.