ARTICLE AD
Turška kava je še vedno najpogostejši način priprave kave v slovenskih gospodinjstvih. Ne zahteva dragih naprav, ne potrebuje kapsul ali filtrov, a kljub temu marsikdo priznava, da mu pogosto ne uspe tako, kot bi si želel. Včasih je pregrenka, včasih razvodenela, včasih se med pitjem zaleti v grlo. In vendar jo pripravljamo vsak dan, pogosto brez razmisleka, kako bi jo izboljšali.
Prava turška kava ni zgolj napitek – je obred. Ne zgodi se mimogrede. Zahteva čas, pravo razmerje, natančnost in občutek za trenutek, ko začne pena naraščati. Gre za enega zadnjih ostankov tradicionalnega pristopa k pripravi kave, ki ni vezan na gumb ali svetlobno oznako. In prav v tem je njena moč.

Kava, ki pove več kot okus
Turška kava ima v Sloveniji dolgo tradicijo. V preteklosti so jo pripravljali v lončku iz aluminija, z emajliranim ročajem, skoraj brez razmišljanja. Bila je simbol gostoljubja, prvi znak, da je nekdo dobrodošel. Ponujala se je ob prihodu, ob opravljanju, ob poslu. In vendar se danes zdi, da so številni pozabili, kako se jo pripravi pravilno.
Pripraviti dobro turško kavo pomeni imeti spoštovanje do postopka – od izbire kave do točke vrelišča. Gre za recept, ki ga sestavlja več detajlov kot zgolj količina žličk.
Kaj potrebujemo za popolno turško kavo?
- sveže mleta turška kava (fino mleta, skoraj kot moka)
- hladna voda (najbolje iz pipe ali filtrirana)
- sladkor po okusu (ali brez)
- džezva (lonček z ožjim vratom)
- majhna skodelica
- potrpežljivost
Pri turški kavi ni prostora za instant rešitev. Kava mora biti sveža, mleta posebej za ta namen – espresso mlete kave niso primerne, ker je struktura prekrhka ali pregroba.
Postopek priprave turške kave
1. Pravilno razmerje kave in vode
Za eno osebo uporabimo približno 100 ml vode in 1 do 1,5 čajne žličke kave. Če dodamo sladkor, ga vmešamo že v hladno vodo. Klasična razmerja so:
- brez sladkorja: kava + voda
- malo sladkana: ½ čajne žličke sladkorja
- srednje sladkana: 1 čajna žlička
- zelo sladka: 1,5 do 2 čajni žlički
2. Mešanje in segrevanje
V džezvo vlijemo hladno vodo, dodamo kavo in sladkor. Mešamo toliko časa, da ni več grudic. Nato postavimo na nizek ogenj in ne mešamo več. Mehurčki naj se začnejo dvigati počasi – to je ključ do dobre pene.
3. Ponavljanje vretja (dvakrat ali trikrat)
Ko se kava začne dvigovati (tik preden zavre), jo odstavimo, počakamo nekaj sekund in vrnemo na ogenj. Ta postopek ponovimo vsaj dvakrat, nekateri celo trikrat. Vsakič, ko se pena dvigne, jo previdno porazdelimo v skodelico.
4. Serviranje
Kava naj po zadnjem vretju nekaj sekund stoji, da se usedlina rahlo posede. Postrežemo jo brez mešanja. Pije se počasi, da se usedlina ne dvigne.

Najpogostejše napake in kako jih popraviti
Preveč grenkobe
Če je kava pregorka, je najverjetneje prevečkrat zavrela ali je bila kava pregrobo mleta. Grenak okus povzroča tudi preveč kave glede na količino vode.
Brez pene
Pena je znak pravilne priprave. Če je ni, je bil ogenj najverjetneje preveč močan ali je bila voda prevroča že na začetku. Mešanje med segrevanjem prav tako uniči peno.
Usedlina v ustih
Če se kava ne usede dobro, pomeni, da ni dovolj stala po koncu kuhanja ali je bila premešana v skodelici. Pomaga tudi fino mleta kava, ki bolje ostane na dnu.
Ali turško kavo lahko pripravimo brez džezve?
V skrajnem primeru je mogoče uporabiti tudi majhen lonček z ozkim vratom in tankim dnom, vendar rezultat ne bo enak. Džezva ni le pripomoček – zaradi svoje oblike ustvarja vortex penjenja, ki je ključen za pravo teksturo.
Dodatki, ki obogatijo okus
Turško kavo pogosto obogatijo z dodatki, kot so:
- ščepec cimeta ali kardamoma
- kapljica pomarančne vode
- mleti klinčki ali muškatni orešček
Ti dodatki se dodajo že v fazi kuhanja, skupaj s kavo. Na ta način se sprostijo aromatična olja in preidejo v končni napitek.
Je pitje usedline varno?
Usedlina turške kave ni nevarna, vendar ni namenjena uživanju. Zelo drobni delci se ne prebavijo dobro in imajo lahko rahlo odvajalni učinek. V nekaterih kulturah pa uporabljajo usedlino za vedeževanje, kar je poglavje zase.
Zakaj turška kava ostaja aktualna?
Kljub modernim aparatom in kapsulam ostaja turška kava znak domačnosti. Ne le, da omogoča popoln nadzor nad okusom, temveč povezuje generacije, rituale in spomine. Priprava zahteva čas – in prav to je tisto, česar danes manjka. V njej ni hitenja, ni avtomatike, ni nadzora aplikacije. Le tišina in opazovanje pene, ki se dviguje.
Objava Turška kava, ki ne razočara in skrivnosti priprave, ki jih pozna vse manj Slovencev se je pojavila na Vse za moj dan.