To Slovenci najraje počnemo na dopustu – in na morju

6 hours ago 14

ARTICLE AD

Poletje v Sloveniji ne pomeni le sončnih dni, kopalk in sončnih očal. Pomeni tudi vprašanje, ki si ga zastavljajo tisoči: kako letos preživeti dopust, da bo čim bolj poln, aktiven in hkrati sproščujoč? Odgovor nanj pa vse redkeje vključuje poležavanje pod borovci ali celodnevno uživanje v senci z romanom v roki.

Dopust po slovensko: malo poležavanja, veliko premikanja

Slovenci postajamo narod, ki tudi na počitnicah ne miruje. Aktivni turizem, ki ga še pred dvema desetletjema poznala le peščica bolj avanturistično naravnanih posameznikov, je danes postal množični pojav. In kar je bilo nekoč nišna izbira, danes predstavlja prevladujoče videnje – tudi na Jadranu, kjer smo Slovenci tradicionalno domači gostje.

Če kdaj, se prav na dopustu pokažejo naše navade. In medtem ko marsikdo prisega na sproščeno pohajkovanje po tržnicah ali večerne sprehode ob obali, se vse več ljudi odloča za dopust, ki ga zaznamuje gibanje.

Kolesarjenje ob morju in v notranjosti otokov

Med priljubljenimi oblikami aktivnega preživljanja dopusta kolesarjenje zaseda prav posebno mesto. Slovenci so znani po tem, da svoje jeklene konjičke peljejo s seboj tudi čez mejo – naj bo to v prikolici, na strehi ali na posebnih nosilcih. In razlog za to ni le ljubezen do pedaliranja, temveč tudi raznolikost terenov in poti, ki jih ponuja Jadranska obala.

Istra je z razvejano mrežo stez, zaledjem in vinorodnimi griči idealna za cestne in gorske kolesarje. Dugi otok, Ugljan, Pašman in celo Pag ponujajo kombinacijo razglednih makadamskih poti, klancev in obmorskih ravnic, kjer je vsaka vožnja ne le rekreacija, temveč tudi razgledna tura.

Kolesarjenje postaja ritual. Zjutraj, ko je še sveže, družine in posamezniki zapustijo apartmaje in se odpravijo po svoje. Nekateri v dolge ture, drugi zgolj do tržnice ali skrivne plaže. A skupna jim je želja po gibanju. Po tem, da telo ostane v pogonu – ne kljub dopustu, temveč prav zaradi njega.

Valovi niso več le za gledanje

Surfanje je bilo dolga leta dejavnost, ki so jo Slovenci povezovali z eksotiko. Havaji, Portugalska, Bali. Danes pa mlajša generacija odkriva valove tudi na Jadranu – in to ne le v obliki surfanja z jadrom ali zmajem, temveč tudi v klasičnem pomenu besede. Supanje, ki je postalo priljubljeno pred desetletjem, je odprlo vrata širšemu zanimanju za življenje na vodi.

V okolici Bola na Braču, v Neretvanski delti, v Vignju na polotoku Pelješac in ob nekaterih vetrovnih zalivih otoka Hvara se danes srečujejo domači ljubitelji vodnih športov, ki jih navdušujejo tako veter kot valovi. Mnogi izkoristijo priložnost, da se preizkusijo v šolah surfanja ali si za nekaj ur izposodijo opremo.

Surf kultura se med Slovenci širi z navdušenjem. Nič več ne gre le za šport, temveč za način preživljanja dneva – zgodnje vstajanje, iskanje idealnega vetra, dolgi popoldnevi na plaži, druženje z enako mislečimi.

Vzponi, ki nagrajujejo z razgledi

Morje ne pomeni le obale. Pomeni tudi zaledje. In prav to vse pogosteje odkrivajo slovenski pohodniki, planinci in ljubitelji višav. Čeprav so gorske koče na Kaninu ali v Kamniških Alpah še vedno dobro obiskane, marsikdo med dopustom pobegne tudi na hrvaške otoke ali obmorska gorovja.

Biokovo nad Makarsko je že dolga leta znana točka za pohodnike, a tudi Velebit, Učka, ali Televrin na otoku Lošinju ponujajo nepozabne poti. Potreben je zgolj en jutranji pohod, da se človek spomni, zakaj ga gora pomirja bolj kot katerikoli wellness.

Pohodništvo med Slovenci ni več omejeno na klasične vikend ture doma. Postalo je dopustniški ritual. Zjutraj na hrib, popoldne v morje. In vmes dovolj časa za uživanje v lokalni kulinariki ali počitek pod borovcem. Gre za preprost, a izpopolnjujoč ritem, ki mu narava sama določa tempo.

Družine iščejo ravnotežje med otroki in aktivnostjo

Družinski dopust je pogosto iskanje ravnovesja med potrebami otrok in željami staršev. Prav zato je aktivni dopust postal idealna rešitev za mnoge slovenske družine. Kolesarski izleti, supanje, pohodi po otokih, raziskovanje starih mestnih središč ali naravnih znamenitosti omogočajo, da se v dogajanje vključijo vsi – vsak po svojih zmožnostih.

Otoki, kot so Cres, Rab in Vis, nudijo številne možnosti za raziskovanje. Soteske, jame, stari kamniti mlinčki, razgledišča – vse to postane učilnica v naravi. Starši tako otrokom ponujajo doživetje, ne le razvedrilo. In hkrati sebe ne prikrajšajo za gibanje.

Ta preplet doživetij in aktivnosti spreminja način, kako razumemo pojem »družinski dopust«. Namesto stresa in prevelikih pričakovanj se pojavlja harmonija – v gibanju, raziskovanju in skupnem času.

Notranji mir skozi zunanjo dinamiko

Mnogi Slovenci, ki skozi leto delajo v zaprtih prostorih, na dopustu hrepenijo po gibanju. To ni presenetljivo. Telo, ki je navajeno sedenja in umetne svetlobe, začne že po nekaj dneh naravnega ritma kazati znake olajšanja.

Aktivni dopust ni naporen, je globoko sproščujoč. Hoja, kolesarjenje, plavanje ali tek ob obali ne naprezajo, temveč obnavljajo. Ritmično gibanje, stik z naravo, sončna svetloba in morski zrak sestavijo terapevtsko kombinacijo, ki deluje tiho, a močno.

Veliko Slovencev prav zaradi tega na dopustu znova zaživi. Pojavi se jasnost v glavi, več energije, boljše počutje. In pogosto tudi odločitev, da bodo nekatere navade prenesli v domačo rutino.

Trendi, ki jih potrjujejo tudi ponudniki

Slovenski gostje vse pogosteje povprašujejo po možnostih izposoje koles, vodenih pohodih, jadralskih šolah in različnih športnih izkušnjah. Hrvaški turistični delavci so to že prepoznali. Marsikje so klasične turistične informacije nadomestili zemljevidi kolesarskih poti, QR kode za pohodniške aplikacije in ponudba športne opreme.

V večjih kampih, apartmajskih naseljih in hotelih danes skoraj ni več možnosti, da ne bi našli nekaj, kar bi pritegnilo tudi najbolj nemirne dopustnike. Še več – ponudniki pogosto uvajajo tematske tedne, tečaje joge, meditacije, tekaške izzive ali jutranje sup seanse.

Slovenci se odzivajo. Aktivni dopust ni modna muha, temveč uveljavljena praksa, ki se bo v prihodnje le še širila.

Dopust brez lenobe ni strogo načrtovan urnik

Aktivni dopust ni vojaški režim. Ni urnik, ni obveznost. Je način, kako telesu in umu ponudimo tisto, kar potrebujeta: gibanje, razgled, stik z naravo. Gre za prosto izbiro, za spontanost, za občutek, da si znova v telesu, ki mu lahko zaupaš.

Slovenci so očitno vse bolj domači v tej logiki. Aktivnost razumejo kot užitek, ne kot napor. In dopust se s tem spremeni v doživetje, ki ne mine, ampak ostane v mišicah, v spominu in – pogosto – na fotografijah s kolesarskih poti, razglednih točk ali valovitih zalivov.