ARTICLE AD
Slovenski vrtovi so polni tradicije. Med vrstami, ki jih poznamo že desetletja, so gotovo tudi črni ribez in kosmulja. Toda ljubitelji sadnih grmovnic vse pogosteje segajo po križancih, ki združujejo prednosti obeh starševskih vrst – in ena takih je josta. Ne pritegne le z imenom, temveč tudi z značajem. Gre za rastlino, ki preseže pričakovanja.
Josta (Ribes nidigrolaria) je izredno hvaležna sadna grmovnica, ki v Sloveniji počasi, a zanesljivo pridobiva svoje mesto na domačih vrtovih. Rodi obilno, zahteva malo nege, uspeva brez težav tudi v slabših tleh in se ponaša z visoko odpornostjo na bolezni. Zasajena enkrat, rodi desetletje in več.

Kaj je josta in zakaj ni povsem ribez niti kosmulja
Josta je križanec med črnim ribezom (Ribes nigrum) in kosmuljo (Ribes uva-crispa). Njeno ime izhaja iz nemških besed »Johannisbeere« (ribez) in »Stachelbeere« (kosmulja). Prvi poskusi križanja segajo v začetek 20. stoletja, a so do uspešne sorte prišli šele v 70. letih v Nemčiji. Danes je josta priznana kot samostojna sadna vrsta.
Grm je bujen in odporen, lahko zraste tudi več kot dva metra visoko. Njegova posebnost je odsotnost trnov, ki pogosto delajo preglavice pri obiranju kosmulj. Listi so podobni kosmulji, a večji in temneje zeleni. Plodovi pa spominjajo na črni ribez, le da so precej večji – celo do 2 centimetra v premeru.
Zgradba rastline in posebnosti
- Brez trnov – enostavno obiranje
- Debeli, vijoličasto-črni plodovi z močno aromo
- Grm z dolgo življenjsko dobo (tudi do 20 let)
- Odpornost na pepelasto plesen in rjo
- Cveti pozno – manjše tveganje za pozebo
Gojenje joste brez skrbi in z veliko veselja
Josta uspeva v večini slovenskih pokrajin. Zelo dobro se obnese v rahlo kislih in globokih tleh, ki zadržujejo vlago, a niso premočvirna. Grm potrebuje veliko svetlobe, zato je pomembno, da ima dovolj prostora in ni utesnjen med drugimi rastlinami.
Sadimo jo jeseni ali zgodaj spomladi. Prvo leto je ključno, da ima dovolj vode, saj s tem omogočimo dober razvoj koreninskega sistema. Rastlina ne potrebuje posebnih gnojil, vendar ji vsako leto koristi spomladno dodajanje komposta ali dobro uležanega hlevskega gnoja.
Navodila za sajenje in oskrbo
- Sadilna razdalja: vsaj 1,5 do 2 metra med grmi
- Izkop jame: približno 50 × 50 cm, z dodatkom komposta
- Zalivanje: redno v prvem letu, kasneje le ob suši
- Obrezovanje: po petem letu redno redčenje starega lesa
- Podpora: pri starejših grmih priporočljivo oporo zaradi teže plodov
Obiranje in uporaba v kuhinji
Josta zori med koncem junija in sredino julija, odvisno od lege. Plodovi so sprva kisli in trpki, zorenje pa jim doda sladkobo. Za uživanje so najprimernejši, ko rahlo popustijo pod pritiskom prstov. Grm rodi obilno – povprečno do 5 kilogramov na rastlino.
Okus je izrazit, poln, kombinacija črnega ribeza in zrele kosmulje, z manj značilne trpkosti. Primerna je tako za svežo porabo kot za marmelade, sokove, želeje, pa tudi za zamrzovanje in sušenje.
Ideje za uporabo joste
- Josta marmelada z minimalnim sladkorjem
- Domač sok za razredčevanje – polnega okusa
- Kompot z vaniljo in limoninim sokom
- Osnova za sadni žele ali sladico v kozarcu
- Vložena josta v žganju ali medici
Bolezni in škodljivci? Josta skoraj nima sovražnikov
Ena največjih prednosti joste je visoka odpornost na bolezni, ki pogosto pestijo ribez ali kosmuljo. Pepelasta plesen, listne uši in rja jo redko napadejo. Cveti pozno, zato ni tako občutljiva na pozebo. Prav zato je idealna izbira za tiste, ki želijo sadje brez škropljenja.
Občasno se lahko pojavijo listne pegavosti, a jih ob ustrezni zračnosti in rednem obrezovanju skoraj ne bo. Najpogostejši razlog za slabšo rast je senčna lega ali neustrezna prst, ne pa bolezni.
Zakaj se josta vse bolj sadi v Sloveniji
Zainteresiranost za josto narašča zaradi preprostega vzdrževanja, bogate rodnosti in kakovosti plodov. Mnogi vrtičkarji jo sadijo kot nadomestilo za kosmuljo, ki ima trne, ali črni ribez, ki je bolj občutljiv za bolezni. Poleg tega josta ponuja nekaj, kar klasične grmovnice ne – močnejšo sadno aromo in prijetnejšo teksturo pri svežem uživanju.
Vse pogosteje jo srečamo tudi v permakulturnih zasaditvah, saj jo čebele obožujejo in ne potrebuje zaščite s kemikalijami. V kombinaciji z zelišči in drugo jagodičevino ustvari čudovit del vrta, ki je hkrati okrasen in uporaben.
Objava To ni ribez in ni kosmulja, ampak nekaj še boljšega za domači vrt se je pojavila na Vse za moj dan.