Sindikat Mladi plus bi denar gospodarstva, gospodarstvo pa davkoplačevalskega

Nevladna organizacija sindikat Mladi plus od socialističnega ministra Luke Mesca zahteva še več socializma. Gospodarstvu, ki je sicer na robu recesije, želijo zadati še en udarec, in sicer povečati minimalno plačo. Gospodarstvo pa medtem zahteva davkoplačevalske evere. Je že res, da zastonj kosilo ne obstaja, saj se očitno vse konča pri davkoplačevalcu. 

Minimalna plača se je sicer nazadnje povečala prvega januarja letošnjega leta in danes znaša 1.277,72 evrov bruto. Po oceni sindikata bi moralo ministrstvo za delo minimalno plačo dvigniti v najvišji možni meri, ki jo še dovoljuje zakon. Minister Mesec bo v začetku prihodnjega leta sprejel odločitev o višini uskladivi minimalne plače.

Ob tem ga pozivajo, naj pripravi posodobljen izračun minimalnih življenjskih stroškov. Minimalna plača je od leta 2021 definirana kot znesek, ki je vsaj 20 odstotkov in ne več kot 40 odstotkov višja od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov, poroča STA. Slednji so bili nazadnje usklajeni leta 2022 in so znašali 669,83 evra. V nevladni organizaciji opozarjajo na veliko inflacijo, ki ni bila v zadostni meri upoštevana pri izračunu minimalnih življenjskih stroškov.

“Minimalni življenjski stroški so bili na zadnje usklajeni leta 2022 in naj bi znašali 669,83 evra. Iz predhodnega zneska, ki je bil določen leta 2017, so bili dvignjeni le za 9,2 odstotka. Že v tistem petletnem obdobju je inflacija znašala 18,9 odstotka, cene hrane pa so se zvišale za kar 23,6 odstotka,” so navedli.

Frontman protivladnih protestov Jaša Jenull in Tea Jarc in nekdanja predsednica sindikata Mladi plus (Foto: STA)

Na drugi strani enačbe je gospodarstvo, ki trenutno bije boj s predsednikom vlade, ki si je nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami omislil, da bi bilo treba iz gospodarstva iztisniti še božičnico. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice je za medije opozoril, da gre za predvolilni bombonček, ki ne bo imel želenega vpliva, ravno nasprotno, številna podjetja z mejno uspešnim poslovanjem bi lahko potisnil čez rob. Zaradi tega ukrepa in vrste drugih, med drugim nepriravljenosti vlade na davčno razbremenitev plač, je prišlo do propada socialnega dialog, ko so predstavniki delodajalcev odkorakali iz seje Ekonomsko-socialnega sveta.

Zvišanje minimalne plače bi lahko gospodarstvo pahnilo v recesijo. Gospodarska rast bo letos veliko nižja od predvidene in manjša od povprečja EU. Povprečnje EU pa je tako tako že v svetovnem merilu majhno. Gospodarska rast bo zelo verjetno pod enim odstotkom.

Vlada bi morala v globalno neugodnem okolju, naraščajoče tarife, nezanesljive dobavne verige, omejitve zelenega prehoda, visoke cene energije sprejemati ekonomsko liberalne ukrepe, med katere prav gotovo ne spada zvišanje minimalne plače, ki ima dokazane negativne gospodarske učinke.

Predsednik vlade Robert Golob in predsednik GZS Tibor Šimonka (Foto: STA)

Tudi GZS s socialističnimi ukrepi
Tudi na strani predstavnikov gospodarstva je zaslediti socialistične ukrepe. Medtem ko so nevladne organizacije borijo, da bi iztisnile še zadnjo kapljo elana iz gospodarstva, se slednje bori za davkoplačevalske evre. Od vlade zahtevajo, da se aktivira stalna shema skrajšanega delovnika, ki podjetjetjem v težavah, ki so skrajšani delovnik uvedle, omogoča nadomestilo povračila nadomestila skrajšanega delovnega časa. Kot pravi glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenščak, bi bila aktivacija mehanizma nujna “za ohranitev konkurenčnosti in delovnih mest”. Zakon je bil sprejet že pred tremi meseci, podjetja pa še vedno čakajo, da bi bila možnost aktivacije mahanizma sploh mogoča, poroča STA. “Lahko bi rekli, da se je tresla gora, rodila pa se je miš. Vlada je namreč obljubljala učinkovito postopanje, na koncu po treh mesecih ne vidimo rezultatov, razen pešanja gospodarstva,” je kritičen Gorenšček.

“Socialistični GZS bi konkurenčnost gospodarstva reševal z davkoplačevalskim denarjem. Slovenski podjetniki si zaslužijo zbornico, ki jih bo RES zastopala. Zbornico, ki razume kako in zakaj prostotržni kapitalizem deluje,” se ja na njihov predlog odzval politični komentator Mitja Iršič.

S. K.