Šentjernej praznuje 777 let: Rojstni list iz leta 1249

Čeprav zgodovinarji domnevajo, da je bila župnija samostojna že stoletje prej, je listina koroškega vojvode iz leta 1249 potrdila njen obstoj in jo podarila cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki, kar je zaznamovalo njen razvoj za stoletja.

Dolenjski Šentjernej se pripravlja na pomembno obletnico: leta 2026 bo minilo natanko 777 let od prve pisne omembe kraja in njegove župnije, ki se je zgodila z uradno listino z dne 8. maja 1249 in služi kot ‘rojstni list’ tega dolenjskega bisera.

Ta pomembni dokument, ki je potrdil obstoj šentjernejske fare, je izdal koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Z njim je šentjernejsko župnijo skupaj z vsemi posestmi podaril cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki.

Samostan je nato s faro upravljal dolga stoletja, in sicer vse do leta 1785, ko je bil razpuščen. V isti listini se prvič omenja tudi šentjernejski župnik z imenom Bertold, čeprav zgodovinarji predvidevajo, da je župnija delovala samostojno že vsaj sto let prej.

Iz zgodovinskih zapisov je razvidno, da je kraj svoje ime dobil po zavetniku, svetem Jerneju (latinsko Sanctus Bartholomaeus). Po njem se še danes imenuje tako tamkajšnja cerkev kot celotna občina, kar poudarja globoko zakoreninjenost v tradicijo.

Brez te ključne listine iz leta 1249 bi bila srednjeveška zgodovina Šentjerneja ovita v precej večjo tančico skrivnosti. Dokument tako predstavlja temelj za praznovanje občinskih jubilejev in raziskovanje lokalne identitete, kar so Šentjernejčani že obeležili z Zbornikom Župnije Šentjernej ob 750-letnici leta 1999, ko je bilo ustanovljeno tudi Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus.

Počastitev 777-letnice prve omembe šentjernejske fare bo potekala na praznik GOSPODOVEGA VNEBOVHODA, v četrtek, 14. maja 2026. Pri farni cerkvi sv. Jerneja v Šentjerneju se bo ob 19. uri, po sveti maši, ki bo namenjena zahvaljevanju za župnika Bertolda, odvila osrednja slovesnost.

Kaj bo 777. obletnica prve omembe pomenila za prihodnji razvoj in ohranjanje edinstvene identitete tega dolenjskega kraja?