Pse na povodec, mladiče pa pustite pri miru

Srne v maju in začetku junija polegajo mladiče, ki jih pogosto skrijejo v visoko travo, na robove travnikov ali v drugo naravno kritje. Zato pristojni in lovci opozarjajo obiskovalce narave, naj bodo v teh tednih še posebej previdni, pse pa naj imajo na povodcu oziroma pod stalnim nadzorom.

Mladič srne, ki sam leži v travi, praviloma ni zapuščen. Srna ga po poleganju odloži na varno mesto in se umakne, saj s svojo prisotnostjo ne želi privabljati plenilcev. K mladiču se vrača predvsem zaradi dojenja, večino časa pa ga pusti skritega in pri miru. Prav zato se lahko človeku hitro zazdi, da je mladič izgubljen, bolan ali zapuščen, čeprav gre za povsem naravno vedenje.

Najpomembnejše pravilo je: mladičev se ne dotikamo.

Človeški vonj lahko za mladiča pomeni veliko težavo, saj lahko vpliva na njegovo nadaljnjo sprejetost pri materi. Prav tako ga ne smemo prestavljati, hraniti ali odnašati domov. Če na mladiča naletimo med sprehodom, se mirno in čim hitreje umaknemo.

V tem obdobju so velika nevarnost za prostoživeče živali tudi spuščeni psi. Pes, ki sicer doma uboga, lahko v naravi ob vonju ali pogledu na divjad nagonsko steče za živaljo. Pri mladičih, brejih samicah in izčrpanih živalih so posledice lahko hude. Zato naj bodo psi na območjih gozdov, travnikov in gozdnih robov na povodcu, lastniki pa naj poskrbijo, da ne vznemirjajo divjadi.

Obiskovalci narave lahko veliko naredijo že z nekaj preprostimi ukrepi: hodijo naj po označenih poteh, izogibajo naj se hoji po visoki travi in naj se ne približujejo mestom, kjer opazijo mladiče ali vznemirjene živali. Koristno je tudi, da svojo prisotnost nakažejo z nekoliko glasnejšo hojo ali pogovorom, saj se lahko živali pravočasno umaknejo.

Posebno poglavje je košnja, ki prav v času poleganja mladičev predstavlja eno največjih nevarnosti. Srnini mladiči se ob nevarnosti pogosto ne umaknejo, temveč otrpnejo in ostanejo skriti v travi. Zaradi tega jih lahko kosilnice in druga kmetijska mehanizacija hudo poškodujejo ali pokončajo.

Lovci in naravovarstveniki zato kmetom priporočajo, naj pred košnjo pregledajo travnike, zlasti robove parcel in območja z visoko travo. Pomagajo lahko tudi odvračala, počasnejša košnja in način košnje od sredine travnika navzven, saj imajo živali tako več možnosti za umik. Ponekod pri iskanju mladičev pred košnjo pomagajo tudi lovske družine.

Narava je v tem času polna novega življenja, a prav zato tudi bolj ranljiva. Največ, kar lahko storimo kot obiskovalci, lastniki psov ali kmetovalci, je, da ji damo prostor. Mladič, ki sam leži v travi, največkrat ne potrebuje pomoči — potrebuje le mir.