Ogrska marelica: kraljica med sortami, ki zraste v velikanski sadež

Marelica je eno najbolj cenjenih poletnih sadežev. Z vonjem po soncu, nežno strukturo in sladko-kislim okusom zaznamuje začetek poletja. Med vsemi sortami pa ena izstopa že na prvi pogled – ogrska marelica. Ta sorta se je zaradi svojih nenavadno velikih plodov, izjemne aromatičnosti in prilagodljivosti uveljavila kot simbol razkošja med sadjarskimi vrstami.

Njena pojavnost ni le v teži sadeža, temveč v zgodbi, ki jo prinaša. Ogrska marelica namreč ni samo sadje za uživanje – je povabilo k opazovanju narave, njene radodarnosti in zmožnosti presenečanja.

Ogrska marelica

Poznavanje sorte ogrska marelica

V evropskem prostoru je ogrska marelica znana kot ena najdebelejših sort marelic. Njen plod zlahka preseže 80 gramov, včasih tudi 100, kar je skoraj dvakrat več od povprečne teže običajnih marelic. Že pogled nanjo izda, da gre za nekaj posebnega – debela, oranžno-rumena koža z rdečkastimi sencami, čvrsto meso in značilno razpokana sredica.

Osnovne značilnosti sorte

• Izredno veliki plodovi (80–100 g)
• Močno razvejena krošnja z dobro odpornostjo
• Zorenje v drugi polovici julija
• Rumeno meso z intenzivno aromo
• Lahko ločljiva koščica

Ta sorta ima svoj izvor na Madžarskem, od koder se je razširila po sadovnjakih vzhodne in srednje Evrope. Zaradi robustnosti in visoke odpornosti na mraz je primerna tudi za gojenje v rahlo hladnejših predelih Slovenije, zlasti v vzhodnem delu, kjer so pogoji nekoliko bolj kontinentalni.

Marelica, ki ne razočara v nobenem letnem času

Ogrska marelica se ne izkaže le z velikostjo, temveč tudi z dolgo življenjsko dobo drevesa. Dobro obrezana in negovana lahko rodi tudi do 25 let. Obenem velja za zanesljivo sorto, ki tudi v zahtevnih sezonah ne izpusti povsem pridelka. V primerjavi z občutljivejšimi sortami je to dragocena prednost za ljubiteljske sadjarje in profesionalce.

Njeni plodovi so primerni za uživanje v sveži obliki, sušenje, vlaganje ali pripravo marmelad. Zaradi bogate teksture se odlično obnesejo tudi pri pečenju in kuhanju, saj se ne razkuhajo tako hitro kot druge sorte.

Uporaba v kulinariki

• Sveža marelica kot prigrizek ali v sadni skledi
• Marelična marmelada z manj sladkorja, ker je že naravno sladka
• Marelični zavitek z rahlo cimetovo noto
• Sušene marelice brez žveplovih dodatkov
• Marelični kompot za ozimnico

Gojenje ogrske marelice na domačem vrtu

Čeprav marsikdo meni, da je marelica zahtevna za vzgojo, je ogrska sorta dokaz, da se tudi zmerno zahtevne sorte lahko dobro obneso na slovenskem vrtu. Sadilno mesto mora biti sončno, zaščiteno pred vetrom, z dobro odcedno zemljo. Težke ilovnate zemlje ji ne ustrezajo, zato je priporočljiva priprava rahljanja substrata že ob sajenju.

Pri tej sorti je treba biti pozoren na spomladanske pozebe. Čeprav gre za nekoliko bolj odporen tip, lahko aprilska ohladitev uniči cvetove. Saditev na rahlo dvignjeno lego in uporaba zaščitnih mrež ali pregrinjal je zato dobrodošla preventiva.

Priporočila za uspešno rast

• Saditev v suho, sončno in zračno lego
• Razdalja med drevesi: najmanj 4 × 4 m
• Redna, a ne pretirana rez – spodbujanje svetlobe v krošnji
• Gnojenje z zmerno količino kalija in magnezija
• Prva leta zaščita pred pozebo s pregrinjalom

Ogrska marelica

Odpornost in bolezni: koliko skrbi terja ogrska sorta

Kot vsaka marelica tudi ogrska ni povsem brez težav. V deževnih letih lahko pride do pojava monilije (sive plesni), zlasti če drevo ni dovolj zračno. Pomembno je odstranjevanje odmrlih vej in suhega cvetja, da se prepreči razvoj bolezni. Tudi občasna okužba z ušmi ni redkost, a jo je mogoče obvladati s škropljenjem na osnovi kalijevega mila ali naravnih pripravkov.

Kljub temu pa velja ogrska marelica za eno bolj robustnih sort, saj se tudi v manj idealnih pogojih pogosto pokaže s presenetljivo stabilnim pridelkom. Ne potrebuje intenzivnega škropljenja, kar je še posebej pomembno za vrtičkarje, ki se izogibajo pesticidom.

Največje prednosti ogrske marelice

Velikost ni edini razlog, da se številni odločajo prav za to sorto. Poleg odpornosti in aromatičnosti izstopa še po nečem – koščico je zelo enostavno ločiti od mesa. Ta lastnost je zlata vredna za gospodinje, ki pripravljajo marmelade, kompot ali sušene marelice.

Drevo ne zahteva veliko zalivanja, čeprav ga v sušnih poletjih nekaj dodatne vode vsekakor okrepi. Krošnja je sorazmerno redka, kar pomeni manj težav z vlažnostjo in glivičnimi boleznimi.

Zakaj se odločiti zanjo

• Izjemna velikost in okus plodov
• Dobro ločljiva koščica
• Uporabnost v sveži in predelani obliki
• Močna rastlina z razvejano krošnjo
• Dobra prilagodljivost na razmere v Sloveniji

Ogrska marelica kot simbol samozadostnega vrta

Z vse večjo težnjo po samooskrbi in lokalni pridelavi sadja mnogi Slovenci ponovno odkrivajo čare marelic. Ogrska marelica se pri tem izkaže kot idealna izbira za vrt, ki je hkrati produktiven in estetsko privlačen. V času dozorevanja drevo postane prava paša za oči. Plodovi v velikosti jajca visijo s vej kot svetleče oranžne lučke in vabijo k obiranju.

Marsikdo, ki je ogrsko marelico poskusil le enkrat, se k njej vrača znova. V primerjavi z bolj komercialnimi sortami ponuja pristnejši okus in več možnosti za ustvarjalnost v kuhinji.

Napaka, ki jo naredijo številni: marelice trgajo prehitro

Objava Ogrska marelica: kraljica med sortami, ki zraste v velikanski sadež se je pojavila na Vse za moj dan.