ARTICLE AD
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se v Luksemburgu udeležuje zasedanja Sveta ministrov Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve. Osrednje teme srečanja so vprašanja notranje varnosti, schengensko območje, delovanje agencije Frontex in vračanje državljanov tretjih držav.
Zasedanje so notranji ministri začeli z delovnim zajtrkom, na katerem so razpravljali o vplivu trenutnih geopolitičnih razmer na varnost v Evropski uniji, zlasti glede razmer v Gazi. „Ministri so pozdravili zadnji razvoj dogodkov, a hkrati opozorili na potrebo po stalnem spremljanju situacije,“ so navedli na ministrstvu. Posebej so izpostavili pomen pravočasne izmenjave informacij in analiz med državami članicami.
Po navedbah ministrstva je Slovenija med tistimi, ki zagovarjajo okrepljeno sodelovanje pri preprečevanju migracijskih in varnostnih tveganj. „Varnost Evrope je skupna odgovornost,“ je poudaril minister Poklukar.
Ena osrednjih točk dnevnega reda je bilo politično upravljanje schengenskega območja. Evropska komisija je predstavila t. i. schengenski barometer, ki prikazuje aktualno stanje na notranjih mejah. Sledila je razprava o prihodnosti evropske mejne in obalne straže Frontex.
„Naša naloga je, da sooblikujemo njegov nadaljnji razvoj,“ je dejal minister Poklukar. Ob tem je opozoril, da mora širitev stalne enote potekati premišljeno, „saj napovedane spremembe ne smejo negativno vplivati na delo in zmogljivosti nacionalnih policij“.
Minister je dodal, da je treba pregledati metodologijo, ki določa število napotitev v stalno enoto. „Zavzemamo se za pravičnejši sistem financiranja napotitev, ki bo spodbuden tako za policiste kot za države članice,“ je pojasnil Poklukar. Kot dodatno vrednost je izpostavil skupna javna naročila za opremo, kjer po njegovih besedah „Evropska unija lahko pokaže svojo moč povezovanja in racionalnosti“.
Na ministrstvu so poudarili, da mora Frontex ostati zvest svojemu temeljnemu poslanstvu – podpori državam članicam pri upravljanju zunanjih meja in vračanju. „Slovenija vidi dodano vrednost agencije tudi pri krepitvi dejavnosti pred vračanjem ter pri širitvi mandata za pomoč tretjim državam,“ so dodali.
Učinkovitejše vračanje in pravice posameznikov
Ministri so razpravljali tudi o predlogu uredbe za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Minister Poklukar je poudaril potrebo po „učinkovitih, vzdržnih in v praksi izvedljivih rešitvah“.
Posebej je izpostavil koncept medsebojnega priznavanja odločb o vrnitvi, saj po njegovih besedah „vrnitve ne sme biti mogoče preprečiti z begom v drugo državo članico“. Cilj Slovenije je, da se zagotovi „čim hitrejše in učinkovitejše vračanje, hkrati pa spoštuje pravice posameznikov“.
Minister je pri tem opozoril, da mora biti skupni evropski sistem vračanja uravnotežen. „Združevati mora hitrost in učinkovitost postopkov z jasnimi tehničnimi in pravnimi standardi,“ je dodal.
Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali še o vračanju v Sirijo. Na zasedanju so bili seznanjeni tudi z začetkom delovanja novega sistema vstopa in izstopa (Entry/Exit System), ki ga je Evropska unija uvedla 12. oktobra 2025. „Slovenija je sistem uspešno zagnala, prve registracije potnikov pa so potekale brez težav,“ so sporočili z ministrstva.
Civilna zaščita in odziv na izredne razmere
V popoldanskem delu zasedanja so ministri razpravljali o mehanizmu EU na področju civilne zaščite ter o pripravljenosti in odzivu na izredne zdravstvene razmere. Evropska komisija predlaga spremembe, ki po oceni Slovenije bistveno posegajo v obstoječi sistem.
„Trenutni mehanizem deluje dobro in spodbuja solidarnost med državami članicami,“ so pojasnili na ministrstvu. Slovenija meni, da se je sistem v preteklosti že izkazal, „saj je učinkovito pomagal pri odzivu na nesreče znotraj in zunaj EU“.
Minister Poklukar je ob tem poudaril, da je treba spremembe obravnavati „previdno in temeljito“. Slovenija se zavzema, da se ohrani osrednja vloga civilne zaščite in podpora Evropske unije državam članicam. „Pomembno je dosledno spoštovati humanitarno naravo civilne zaščite in naloge, ki izhajajo iz Ženevskih konvencij,“ je poudaril minister.
Na ministrstvu so dodali, da je treba jasno opredeliti meje med politikama civilne zaščite in javnega zdravja ter določiti naloge obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva v razmerju do novega vozlišča. Slovenija po besedah ministra podpira nadaljnjo krepitev zmogljivosti v okviru mehanizma Unije, vendar ob „ohranjanju humanitarnega značaja civilne zaščite in njene neodvisnosti od vojaških struktur“.
Foto: EU
Morda vas zanima tudi
Objava Notranji ministri EU v Luksemburgu o Schengnu, vračanju in varnosti je bila najprej objavljena na Portal24.