Sodniki bi dodatek, kalvarija mlade mamice, ki so ji odvzeli otroka, pa se še po 5 letih ni končala

Suzana Kocjančič se sprašuje, ali Okrožno sodišče v Ljubljani sploh še deluje, namreč postopek ločitve in dodelitve otroka v varstvo in skrb traja 5 let in pol, medtem pa o njenih predlogih za izdajo začasne odredbe zaradi ogroženosti otroka, ki je nujno sredstvo, o katerem mora biti odločeno takoj, okrožna sodnica Vera Gams Premrl niti po preteku enega leta še ni odločila. Sodišče torej 5 let in pol povzroča negotovost v postopku zaupanja otroka v varstvo in vzgojo in določitev stikov ter eno leto povzroča negotovost glede izdaje začasne odredbe zaradi ogroženosti otroka. Ali si sodniki res za takšno nedelo res zaslužijo 600 evrov dodatka?

Neodločanje Okrožne sodnice v Ljubljani Vere Gams Premrl v trajanju enega leta o predlogih za izdajo začasne odredbe z dne 21. februarja 2022, 11. maja 2022, 15. junija 2022, 28. junija 2022, 4. julija 2022 in dopolnitve z dne 15. novembra 2022 zaradi ogrožanja otrokovega telesnega in duševnega razvoja s strani otrokovega očeta kljub urgencam, je trpinčenje otroka, je absolutno nepojmljivo in nedopustno in kaže na to, da sodnica ne razmišlja o tem, kako njeno nerazumno enoletno zavlačevanje z odločitvijo o predlogih matere za izdajo začasne odredbe ob ogroženosti otroka vplivajo na otrokovo življenje in razvoj in da ji je za to dejstvo povsem vseeno, je prepričana Suzana Kocjančič.

Zakon o prekrških (ZP-1) v prvem odstavku 113. člena določa, da sodišče o predlogu za začasni odvzem vozniškega dovoljenja odloči s sklepom, ki ga mora odpraviti najpozneje v osmih dneh od prejema zadeve, medtem ko zakon o izvršbi in zavarovanju oziroma družinski zakonik ne določa, v kolikšnem času mora sodišče odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe zaradi ogroženosti otroka. Zakonodajalec torej postavlja odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenje v okvir 8-dnevnega zakonsko določenega roka, medtem ko za odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje ogroženega mladoletnega otroka ni določil nikakršnega roka in si sodišče prve stopnje lahko dovoli tudi večmesečno ali večletno odločanje glede predlogov za izdajo začasne odredbe oziroma si lahko dovoli tudi, da o predlogu sploh ne odloči.

Vesna Bergant Rakočevič (Foto: STA)

Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani višja sodnica Mihaela Mohorič je namesto predsednika Okrožnega sodišča Marjana Pogačnika s sklepom zavrnila nadzorstveno pritožbo Suzane Kocjančič z utemeljitvijo, da sodnica aktivno postopa in zadevo (ki traja 5 let in pol) prednostno obravnava ter v nadaljevanju navaja, da je po preučitvi predlogov za izdajo začasne odredbe sodnica z gotovostjo ocenila, da ne gre za ogroženost otroka (oče je dokazano vozil otroka alkoholiziran v avtomobilu z 1,42 grama alkohola na kilogram krvi), ki bi narekovalo takojšnje odločanje. Kljub dejstvu, da se o podanem predlogu za izdajo začasne odredbe odloča na vseh stopnjah, torej na okrožnem, višjem, vrhovnem in ustavnem sodišču, podpredsednica okrožnega sodišča torej zavzema stališče, da lahko sodišče odloči, da o predlogu sploh ne bo odločilo.

Podpredsednica Višjega sodišča v Ljubljani višja sodnica svetnica dr. Vesna Bergant Rakočević je namesto predsednika višjega sodišča Antona Panjana, višjega sodnika, s sklepom zavrnila rokovni predlog, ki je edino sredstvo za pospešitev reševanja zadeve, če se ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša odločanje z utemeljitvijo, da sodišče prve stopnje očitno stremi k dokončnemu zaključku zadeve in ne le začasnemu urejanju razmerja z začasnimi odredbami ter da bo to lahko sedaj storilo na naroku z dne 23. 1. 2022. Pri tem ocenjuje, da odreditev pospešitvenih ukrepov v zadevi ni potrebna. Okrožna sodnica pa ponovno na naroku z dne 23. 1. 2023 ni niti odločila o predlogu za izdajo začasne odredbe niti ni dokončno zaključila zadeve z izdajo sodbe.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan (Foto: STA)

Z Ministrstva za pravosodje je Kocjančičeva prejela odgovor od bivše sodnice Ane Testen, v katerem zavzema stališče, da sodnica, na katero so naslovljeni očitki, ne more odločati o predlogu za izdajo začasne odredbe (1 leto), če o drugem (pospešitvenem) pravnem sredstvu odloča drug organ (predsednik okrožnega ali višjega sodišča). Ana Testen z Ministrstva za pravosodje torej zavzema stališče, da so pospešitvena sredstva (nadzorstvena pritožba, rokovni predlog …) v bistvu zavlačevalna sredstva in ne služijo pospešitvi, ampak zavlačevanju odločanja. Kaj stranka v postopku lahko stori, da sodišče odloči v razumnem roku? Kje je tu sodno varstvo in vladavina prava?

Pojasnilo Ministrstva za pravosodje

Sklep, da se nadzorstvena pritožba zavrne.

Sklep, da se rokovni predlog zavrne.

Vera Gams Premrl je bila pred časom v podobnem primeru ovadena zaradi pristranskega sojenja

Vera Gams Premrl pa je bila pred časom tudi ovadena zaradi pristranskega sojenja, in sicer v zvezi z začasno odredbo o dodelitvi otrok očetu in odreditvi stikov za mamo pod nadzorom CSD. Druga ovadba pa je bila vložena zaradi mučenja otrok med rubežem. “Kolegi v reviji Zarja Jana že skoraj tri mesece spremljajo grozljivo zgodbo treh zarubljenih otrok, ki so jih na zahtevo sodnice štiri ure lovili in tlačili v avto. Mamina prva odvetnica Nevenka Šorli je sodnico kar dvakrat ovadila tožilstvu, predsednik okrožnega sodišča pa je pri odvetniški zbornici ovadil njo,” so leta 2020 poročali na portalu Svet24. Odvetnica je v Financah in Pravni praksi opisala nezaslišano pristranskost sodnice, prestrašena mati pa si je poiskala drugega odvetnika, ker se je bala, da Šorlijeva preveč provocira sodnico. Nato se je v Zarji z anonimnim prispevkom oglasila sodnica N. N., ki je obsodila divjaški rubež otrok in ravnanje sodišča, hkrati pa mamini odvetnici očitala, da je z vsemi topovi, dopustnimi in nedopustnimi, napadala sodišče in zavlačevala postopek. “Nasprotno! Zavlačevala je sodnica. Zaradi njenega počasnega dela so bile potrebni številne urgence, nadzorstvene pritožbe, rokovni predlogi,” se je odzvala Šorlijeva in pojasnila, da gre za zlorabo sodniške funkcije, neke vrste privatizacijo, ko sodnik kreira odločitve mimo zakona v korist ene stranke. Nenazadnje pa je bil v tem primeru spis nezakonito dodeljen sodnici, ki ni razporejena na družinski oddelek.

Sara Kovač