V nemškem združenju Transparency International so pred nedavnim predstavili nove rezultate o stopnji korupcije v večini držav iz celega sveta, ki povzemajo leto 2022.
Slovenija se je na indeksu zaznave korupcije uvrstila na 41. mesto, kar pomeni, da je od leta 2021 nazadovala za eno mesto. Dosegla je 56 točk od 100. Do 2020 je Slovenija več let dosegala 60 točk, že leta 2021 pa je ocena padla na 57 točk.
41. mesto si deli še z Italijo, kjer od prejšnjega leta sicer ne beležijo sprememb (56 točk od 100), vendar pa je rezultat zadnjih deset let samo naraščal. Poleg tega so se Sloveniji na 41. mestu pridružile še Gruzija in Češka.
Na prvem mestu se je znašla Danska z oceno 90 točk, sledita pa ji Finska in Nova Zelandija, obe z oceno 87 točk. Najbolj pa je korupcija razširjena v Somaliji, ki je dobila le 12 točk.
»Po ocenah predsednice slovenske veje organizacije Neže Grasselli so ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije zelo zaskrbljujoče, v organizaciji pa ocenjujejo, da se bo trend nadaljeval, če vsakokratni odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije,« so zapisali pri STA. »Dodala je, da lahko vsak od nas zahteva ničelno toleranco od odločevalcev in tako pripomore k večji integriteti v družbi.«
Kako v združenju pridejo do izračuna?
»Rezultat vsake države je kombinacija vsaj treh virov podatkov, pridobljenih iz 13 različnih raziskav in ocen korupcije,« so pojasnili na spletni strani. Transparency International ni vključena v nobeno izmed raziskav.
Te vire podatkov zbirajo različne ugledne ustanove, vključno s Svetovno banko in Svetovnim gospodarskim forumom ter različna svetovalne organizacije in think tanki. Ocene torej odražajo stališča strokovnjakov in gospodarstvenikov.
Indeks zaznave korupcije (CPI) tako združuje več različnih pojavnih oblik korupcije v en globalno primerljiv indikator, kar daje bolj celovito sliko stanja, so še dodali. Različni viri namreč uporabljajo različne lestvice ocenjevanja.
Za Slovenijo je na primer svojo oceno podalo 10 od 13 virov. Najvišji rezultat (61 točk od 100) je dosegla pri Bertelsmannovem indeksu transformacije (BTI), ki ga vsako leto izračuna ustanova Bertelsmann Stiftung s sedežem v Güterslohu v Nemčiji.
Indeks BTI analizira procese transformacije v smeri demokracije in tržnega gospodarstva v mednarodnem prostoru in prikaže uspešne strategije za miroljubne spremembe. Ob tem so zapisali, da so »trenutne razmere v Sloveniji povzročile globoko polarizacijo in konflikte, sprava pa je sčasoma vse težja.«
Najslabše (48 točk) pa so Slovenijo ocenili pri Mednarodnem inštitutu za razvoj managementa (IMD), poslovni šoli s sedežem v Lozani v Švici, kjer vodijo Svetovni letopis konkurenčnosti (WCY). V obsežnem poročilu vsakoletno predstavijo konkurenčnost držav, ki jih analizirajo in razvrstijo glede na to, kako upravljajo svoje kompetence za doseganje dolgoročnega ustvarjanja vrednosti.
Enako oceno so ji prisodili tudi pri inštitutu V-Dem (Varieties of Democracy ali Različice demokracije), ustanovljenem s strani profesorja Staffana I. Lindberga leta 2014, kjer preučujejo različna načela demokracije in oblike vladanja.
Podatkovni viri, ki jih pri Transparency International uporabljajo za CPI, zajemajo različne oblike korupcije. Med njimi najdemo podkupovanje, preusmerjanje javnih sredstev, izrabo položaja za zasebne koristi, sposobnost vlad pri zajezitvi korupcije v javnem sektorju, in druge.
The post Slovenija glede korupcije dosegla novo dno. Kako se izračuna indeks zaznave korupcije? appeared first on Slovenec.
