Prihaja zakon za zmanjšanje porabe električne energije

Osnutek zakona po katerem bi med drugim pozimi zagotovili zmanjšanje porabe elektrike v konicah in subvencionirali proizvodnjo elektrike iz OVE. Denar bi med drugim zagotovili z določilom, da bi prihodki od prodaje elektrike nad določeno ceno pripadli državnemu proračunu.


Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju električne energije – katerega osnutek je objavljen na spletnih straneh eUprave in je v javni obravnavi od ponedeljka do vključno četrtka – bo med drugim določil ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo in pobiranje prispevkov od izjemnih dobičkov. Veljal bi do konca leta 2023.


Ukrepi za zmanjšanje porabe


Med drugim so predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja. Sistemski operater Eles bi ure koničnih obremenitev opredelil na podlagi podatkov za zadnjih pet let.


Eles bi dnevno ugotavljal odstopanje dejanskega prevzema od predvidenega dnevnega prevzema na prenosnem omrežju. Ugotovljene ure konične obremenitve bi upošteval pri obračunu omrežnine za odjemalce na srednji in visoki napetosti. Pri odjemalcih, pri katerih se poraba odčitava daljinsko na 15 minut, bi se prav tako beležila poraba v času ur konične obremenitve, a za namene ugotavljanja učinkov ukrepov.


Po osnutku bi zakon določal, da se v obdobju od 1. decembra 2022 do 31. marca 2023 porabo v koničnih urah glede na konično porabo, ki jo brez upoštevanja učinka ukrepa za zmanjšanje konične porabe napove sistemski operater, zmanjša za najmanj pet odstotkov. Konične ure bi bile določene le za delovne dneve, v posameznem mesecu pa bi morale obsegati vsaj 10 odstotkov vseh ur.


Eles bi ponudbe za znižanje konične porabe pridobil na javnem razpisu, na katerem bi lahko sodelovali trgovci, dobavitelji ali agregatorji in posamezni končni odjemalci s priključno močjo nad 100 kilovatov (kW). Eles bi aktiviral toliko pogodb za znižanje porabe v času koničnih ur, kolikor bi jih bilo treba za doseganje zmanjšanja porabe v času koničnih ur za vsaj pet odstotkov.


Mehanizem kompenzacije omrežnine


Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v obdobjih kritične obremenitve omrežja je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine. Upravičenci – to bi lahko bili porabniki s priključno močjo nad 43 kW – bi bili tisti porabniki, ki bi v obdobjih kritične obremenitve omrežja porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, to zmanjšano porabo pa prenesli v obdobja z zmanjšano tarifno postavko MT. Priznala bi se jim kompenzacija pri plačilu omrežnine v obdobjih s tarifno postavko MT, in sicer za delež zmanjšane neto porabe v obdobjih kritične obremenitve omrežja.


Za zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskih fosilnih goriv in razširitev razpoložljivosti energije iz obnovljivih virov (OVE) so predvidena nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov.


Subvencija za pelete


Osnutek predvideva tudi možnost regulacije variabilnega dela cene toplote iz daljinskega ogrevanja in izplačilo subvencij za nakup lesnih peletov. Znesek te subvencije na upravičenca bi se določil kot zmnožek razlike med z računom izkazano ceno lesnih peletov brez DDV (lahko bi znašala do 450 evrov na tono) in povprečno referenčno ceno lesnih peletov za leto 2021 brez DDV, povečano za 25 odstotkov. Referenčno ceno lesnih peletov za leto 2021 bi podal Gozdarski inštitut RS.


Del denarja za kritje teh ukrepov bi država dobila s pobiranjem prispevkov od izjemnih dobičkov. Tako bi bilo določeno, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu.


Izjema bi bili proizvajalci, katerih lastna cena presega to določeno ceno. Prav tako omejitev tržnih prihodkov ne bi veljala za elektriko, proizvedeno z zemeljskim plinom, v demonstracijskih napravah, v proizvodnih napravah, ki so v podporni shemi in podpora presega omenjeno najvišjo ceno, ter v proizvodnih napravah z največjo nazivno močjo 500 kW.


Solidarnostni prispevek goriva


Skladno z evropsko uredbo o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije bi bilo tudi določeno, da morajo gospodarske družbe, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področjih pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina, v letih 2022 in 2023 plačevati solidarnostni prispevek. Ta bi bil določen kot razlika med dobičkom družbe, doseženim v posameznem letu (torej v 2022 in 2023), in povprečnim dobičkom družbe v obdobju od leta 2018 do leta 2021, zvišanim za 20 odstotkov.


Zakon bi tudi določil, da dobavitelji elektrike ali plina končnim odjemalcem, katerim je v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 prenehalo članstvo v bilančni shemi ali ki so prenehali z dobavo, pa ostali člani bilančne sheme, pet let po prenehanju veljavnosti zakona ne morejo postati člani bilančne sheme oz. registrirati novih pogodb o dobavi.


Regulacija maloprodajnih cen plina in elektrike


Ministrstvo za infrastrukturo je prav tako v ponedeljek v tridnevno javno obravnavo dalo osnutek uredb o določitvi nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina in elektrike zaradi regulacije maloprodajnih cen. Regulacija teh cen za gospodinjstva, male poslovne porabnike in zaščitene odjemalce je bila sprejeta s 1. septembrom za leto dni, bo pa po napovedih podaljšana do konca leta 2023.


The post Prihaja zakon za zmanjšanje porabe električne energije appeared first on maribor24.si.