Matej Kovač: Tudi bankirji »skrbijo« za nas


V Ljubljani stanovanja za elito, vsi drugi pa brez stanovanjskih posojilNa kongresu svetovnega združenja hranilnic so že leta 1926 razglasili 31. oktober za dan varčevanja. Varčevanje je bilo v 20. stoletju prepoznano kot koristno za družbo. V mnogih državah so celoten mesec oktober razglasili za mesec varčevanja. V Sloveniji so v letu 2018 gospodinjstva namenila 22,6 % svojega razpoložljivega dohodka za varčevanje. To nas uvršča med bolj varčne Evropejce. Smo pa prebivalci Slovenije med najmanj zadolženimi v Evropi. Naš dolh predstavlja le 30 % BDP države. Malenkost manj zadolženi so le Litvanci in Latvijci.


Ne le politiki, tudi bankirji »skrbijo« za nas


Glede na obseg varčevanja in zadolženost prebivalstva so nedavni ukrepi Banke Slovenije, ki je zaostrila (skrajšala) ročnost potrošniških posojil in dodatno omejila upravičenost do posojil, presenetljivi. Zahteva Banke Slovenije, da mora potencialnemu kreditojemalcu po plačilu mesečnega obroka kredita ostati 674 evrov (od novega leta dalje 715 evrov), za preživljanje enega otroka pa še dodatnih 231 evrov (v enostarševski družini pa 310 evrov), pomeni, da si približno 50 % upokojencev in 20 % zaposlenih ne more več sposoditi denarja v banki. Velika večina navedenih že doslej ni bila kreditno sposobnih. Ukrep bo prizadel predvsem tiste, ki bi si želeli vzeti posojilo za nakup trajnih dobrin, kot so pohištvo ali avtomobili z ročnostjo, daljšo od sedem let (kar ni slabo). Prizadel pa bo tudi vse tiste z dohodki okrog povprečne plače, ki imajo otroke in bi želeli najeti stanovanjska posojilo (kar je škodljivo).


Navedeni posojilojemalci ne ogrožajo stabilnosti bančnega sistema. Naloga Banke Slovenije ni, da odreja, kako naj gospodinjstva razporejajo svoje dohodke. Številne slovenske družine se prebijajo iz meseca v mesec z manj denarja, kot je po novem meja za kreditno sposobnost. Zakaj bi morali onemogočati nekomu, ki ima dovolj prihrankov, pa razmeroma nizke dohodke, da namesto najemnine plačuje kredit za stanovanje, v katerem prebiva.


V Ljubljani bodo menda gradili državna stanovanja za privilegirance


Spodrsljaj Banke Slovenije je omogočil tudi politikom, da se izkažejo v svojem dušebrižništvu. Marjan Šarec, ki na politiko centralne banke ne more in ne sme vplivati, je tako izjavil, da gre za »premalo premišljen ukrep, ozko in predvsem računovodsko usmerjen, v škodo ljudi«.


Kaj ima z zadevo računovodstvo, ne vem, vem pa nekaj drugega. Predsednik vlade ima vzvode, da bi ljudem olajšal pot do lastništva stanovanja, a ne ukrepa. Ob davčni reformi ni niti povečal splošne davčne olajšave. Tudi  olajšav za nakup prve nepremičnineni uvedel. Ukrepov, ki bi pocenili gradnjo z zmanjšanjem administrativnih postopkov, ni. Tudi shem državnih garancijn ni . Le za privilegirance v Ljubljani pa bodo menda gradili državna stanovanja.


vir: Družina, št. 45, str. 13


The post Matej Kovač: Tudi bankirji »skrbijo« za nas appeared first on Časnik.