Marjan Šarec prekmurske buditelje lahko postavimo ob bok Rudolfu Maistru – Od sodobnikov, ki jih je dalo Prekmurje, pa je posebej izpostavil Milana Kučana


V Beltincih je sinoči potekala državna proslava ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec. V svojem nagovoru je orisal pestro zgodovino Prekmurja, poudaril pristnost prekmurskega človeka in napovedal svetlo prihodnost regije.


Sinočnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega in družbenega življenja, med njimi predsednik republike Borut Pahor, predsednika državnega zbora in državnega sveta Dejan Židan ter Alojz Kovšca, pa tudi prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki ga je kot domačina izpostavil tudi Šarec.


Prekmurje je dalo precej velikih Slovencev, ki so pomembno vplivali na usodo naroda, je dejal Šarec, med njimi pa je omenil prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana. Nekaj polemik in nelagodja v javnosti je sicer povzročilo dejstvo, da je nekdanji predsednik Milan Kučan kot častni pokrovitelj sinočnje proslave slavnostni govor zaupal predsedniku vlade Marjanu Šarcu.


Čeprav naj bi vsaj po oceni nekaterih na takem dogodku zbrane moral nagovoriti suveren, torej predsednik države. Kakorkoli že, slovesna sveta maša v Beltincih, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je potekala v znamenju pozivov k sožitju. Poleg katoliških so bili na njej tudi predstavniki drugih krščanskih cerkva in države, zbrane je nagovoril tudi predsednik Borut Pahor.


Pahor je med drugim dejal, da okrogla in imenitna obletnica vzbuja v nas močna čustva ponosa in radosti in nas zlasti letos nagovarja k premisleku o preteklosti in prihodnosti prekmurskega in slovenskega naroda, pri čemer lahko takoj vidimo osrednji in odločilni trenutek narodovega razvoja, ustanovitev lastne države, ki je osmislila zgodovinske mejnike v našem vsestranskem narodnem zorenju, med njimi priključitev Prekmurja k matičnemu narodu.


Šarec je spomnil na trud tedanjih narodnih buditeljev in domoljubov, ki so za ta cilj trdo delali, med drugim Matija Slavič, Jožef Klekl, Franc Kovačič, Jožef Godina. “Napak bi bilo misliti, da je bila konferenca Slovencem naklonjena,” je poudaril. “Če ne bi bilo zavednih Slovencev, bi bilo marsikaj drugače. Morda ne bi bili tukaj in praznovali. To so bili ljudje, ki jih lahko damo ob bok Rudolfu Maistru in Franju Malgaju ter njunim soborcem.”


V svojem nagovoru je spomnil tudi na Slovence, ki živijo onkraj meje, v Porabju. Zavzel se je za nadaljnjo vladno podporo in uspešno izvajanje projektov, pomembnih za slovensko manjšino na Madžarskem.


Včerajšnjo obletnico premier vidi tudi kot priložnost za uveljavitev Prekmurja kot območja, kjer v medsebojnem razumevanju in spoštovanju drug z drugim živijo pripadniki večinskega slovenskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč tudi Judov in Nemcev, ki vsi ohranjajo svojo kulturno in civilizacijsko tradicijo ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete za uveljavitev te svojevrstne večkulturne prekmurske družbe in njenih vsestranskih razvojnih potencialov.


“Slovenije ni brez Prekmurja in Prekmurja ni brez Slovenije. Geografsko si na skrajnem robu, ljubo naše Prekmurje, a v naše misli in naša srca si nam seglo globoko. Bodi za vekomaj del naše najlepše Slovenije, naj te nikoli več ne zagrne temna noč, naj ti vedno sije sonce”, pa so bile misli, s katerimi je svoj slavnostni nagovor zaključil premier Šarec na včerajšnji državni proslavi ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.