Jelena Aščić proslavo ob dnevu državnosti označila za razpihovanje nacionalizma, sovraštva in nasilja


Novinarka in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je osrednjo proslavo ob praznovanju dneva državnosti na Kongresnem trgu označila kar z besedo “turbofolk”.

Novinarka in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je osrednjo proslavo ob praznovanju dneva državnosti na Kongresnem trgu označila kar z besedo “turbofolk”. Proslava, na kateri so prepevali najboljši slovenski umetniki, naj bi po njenem lahko imela veliko vlogo pri “razpihovanju nacionalizma, sovraštva in nasilja na Balkanu”.


Pred dnevi smo si na RTV lahko ogledali proslavo ob dnevu državnosti. Na njej so nastopili kvalitetni slovenski izvajalci, ki so z recitiranjem poezije in petjem domoljubnih pesmi zapeli hvalnico naši domovini, samostojni državi Republiki Sloveniji. V gledalcih in poslušalcih je program budil veselje in ponos na domovino ter nas vzgajal k spoštovanju in ljubezni do nje.


Jelena Aščić domoljubno recitiranje in petje označila za turbofolk


Proslava je večinoma naletela na pozitivne odmeve, nekateri pa so bili bolj pikri. Novinarka in urednica oddaje Tednik Jelena Aščić je osrednjo proslavo ob praznovanju dneva državnosti na Kongresnem trgu označila kar z besedo “turbofolk”. Proslava, na kateri so prepevali najboljši slovenski umetniki, naj bi po njenem lahko imela veliko vlogo pri “razpihovanju nacionalizma, sovraštva in nasilja na Balkanu”.


Očitno je, da Jelena Aščić zaradi svojega srbskega izvora ne razume oz. noče razumeti slovenstva: na proslavi namreč ni bilo nikakršnega nastopaštva praznih pozerjev, ni se hvalilo niti poudarjalo lahkega zaslužka, nebrzdane spolnosti, ohlapne morale, nezrelega egoizma in pohlepnosti, nekultivirane nravnosti in čustvenosti, večvrednosti določene nacije oz. kulture, zlagane oz. mitološke grandioznosti in samopoveličevanja določene skupnosti, poniglavega prevarantskega bizantinizma …, skratka, vsega tega, kar predstavlja srbski turbofolk. Ta se je v času osamosvajanja Republike Slovenije ter predvsem med vojno na Balkanu v ne tako oddaljeni preteklosti res izkazal “za omejevalnega, izključevalnega in nevarnega” in svetu po/dokazal, zakaj srbskega naroda še danes ne mara skoraj nihče na planetu.


Cankar je pred stotimi leti prav povedal


Slovenci smo tradicionalno katoliški narod, vpet s srednjeevropski prostor. Kardinal Franc Rode bi dejal, da smo Slovenci “alpski, slovanski in katoliški narod”, kar nas dela edinstvene v svetu in drugačne od naših sosednjih narodov. Italijani, Avstrijci, Madžari niso Slovani, Madžari in Hrvatje niso alpski narod. Jugoslovanski narodi smo si morda “po krvi bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu”, je dejal Ivan Cankar pred sto in nekaj leti, in to še vedno drži. Naša tradicionalna kultura ni nasilna, nespoštljiva, goljufiva, njen značaj se zelo lepo odraža v naših ljudskih pesmih, tudi v kiticah naše himne Zdravljica. Smo eden redkih narodov na svetu, katerega jezik ne premore izvirne kletvice. Slovenščina ne pozna slovenske kletve! In potem dobimo očitek, da gre pri programu za turbofolk.


Komunizem je deloval kot religija, ki pa se je čez noč sesula


Morda se urednici Tednika prireditev ni dopadla zato, ker ni bil omenjen in hvaljen nekdanji jugoslovanski socialistični sistem. Ta je vzgojil privilegirano generacijo sinov in hčera, katerih starši so s pomočjo revolucije, tj. z lažjo, krajo in umorom, prišli na oblast. Ustvarjen je bil t. i. “novi razred”. Komunizem je bil tudi ideja, ki je napovedovala odmrtje naroda in vseh družbenih razredov ter nastop vesoljnega proletarskega bratstva, ves proces pa bi udeleženci lahko speljali aktivno – z lastno močjo oz. silo. Tu je bil pomemben moment planirane družbene aktivnosti, volje in moči do relativno hitrega ustvarjanja sprememb ter samozavestne akcije. Ker je deloval po psiholoških principih religije, se je v svoje vernike močno zasidral.


Če človeku čez noč propade religija, kot se je to Jugoslovanom zgodilo leta 1991, pa pride do usodne psihološke poškodovanosti. Nekateri so sprejeli poraz Jugoslavije v vojni ter ukinitev “pridobitev revolucije” in “bratstva in edinstva”, nekateri pa še vedno živijo v iluzijah preteklosti in jih ohranjajo tudi s silo, kot to lahko vidimo pri petkovih politkolesarjih. Žal je med njimi tudi precej državljanov Slovenije srednje generacije, nekateri, kot zgoraj omenjena novinarka Jelena Aščić, pa ustvarjajo tudi javni medijski prostor in javno mnenje.


Ta pozerska, lumpenproletarska, kvaziintelektualna in delomrzniška mentaliteta je žal prisotna tudi na naši zabavnjaški glasbeni sceni. Pevka Tanja Žagar je tak primer, še izrazitejši pa je pevec Magnifico, ki je poleg tega “obogaten” še s tipično postkomunistično cinično distanco.


Dobre lastnosti Slovencev moteče za prišleke iz nekdanje Jugoslavije


Leto 1991 je bilo za slovenski narod prelomno: s plebiscitarno večino so takratne generacije stopile skupaj in se odločile za samostojno državo. Zanjo so v času pred in med osamosvojitveno vojno nekateri dali tudi življenje. V času po osamosvojitvi smo doživeli intenziven razvoj, Slovenija se je dobesedno spremenila: poleg prelepe narave so se v čudovite barve odeli tudi mesta, kraji in vasi. Vstopili smo v Evropsko unijo, v zvezo Nato, kjer imamo kljub majhnosti svoj glas in sooblikujemo svojo in našo skupno evropsko prihodnost. Dnevno dokazujemo, da smo sicer majhen, a eden najbolj kvalitetnih narodov na Zemlji. V pravih razmerah smo delavni, ustvarjalni, zanesljivi.


Verjamem, da so zgoraj našteta dejstva moteča za prebivalce Slovenije, ki prihajajo iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, ki so sedaj pokrajine, “ki imajo mnogo problemov” (prosto po Trumpu). Od tod najverjetneje tudi (nezavedna) zavist in odpor, ki ga imajo do vsega slovenskega, zato ga skušajo uničiti na vse možne načine. Upam, da bodo na RTV Slovenija takšen nastop odpravili, ker je res žaljiv in ponižujoč za slovenski narod. Na koncu še anekdota iz časa moje prakse v Evropskem parlamentu:


Izkušnja iz Evropskega parlamenta


Nasproti prihaja ženska. Kako po njenem videzu veš, ali prihaja iz urejenih držav, kjer vlada socialna blaginja, ali pa iz držav, ki so v razsulu in kjer ni prave urejenosti, miru in blaginje? Če je ženska urejena in oblečena umirjeno (kostim, frizura, barva las), prihaja iz urejenih držav, če pa je videti “pisana kot ikebana”, potem prihaja iz “držav z mnogimi problemi” (Bolgarija, Romunija ipd.)


Naj frizuro oz. barvo las ter posledično izvor in mentaliteto ge. Jelene Aščić presodi vsak sam.


The post Jelena Aščić proslavo ob dnevu državnosti označila za razpihovanje nacionalizma, sovraštva in nasilja appeared first on Časnik.