Je Janša kriv tudi za ozonsko luknjo?

V Sloveniji obstajajo domneve in razmišljanja o tem, koliko sedanji predvolilni čas sploh zanima volivce in javnost. V programih in obljubah političnih strank in list, ki bodo nastopile na skorajšnjih predčasnih državnozborskih volitvah, je veliko neuresničljivih zagotovil. Zato velja, da so razum marsikje zamenjali interesi.


Zaradi posebnih razmer in vzdušja, poslabšanega tudi z namernim širjenjem izmišljotin, polresnic in laži, naj bi poznavalci in ocenjevalci razmer upoštevali zgolj tisto, kar se dejansko dogaja v Sloveniji. Morda je najbolj aktualna ugotovitev ta, da je med množico kandidatk in kandidatov za poslanke oziroma poslance veliko tistih, ki bi s svojo funkcijo zadostili zgolj lastnim težnjam in interesom. Dobili bi dobro zaposlitev, visoko plačo in prestiž v svojem okolju. Najbrž bi tudi uživali v občudovanju samih sebe na televizijskih ekranih. Takih kandidatk in kandidatov pa ne bi skoraj nič obvezovalo, da v državnem zboru delujejo v korist celotni narodni skupnosti in državi. Gotovo ne more biti slučajno, da od poslancev, dosedanjih in pričakovanih novih, nihče ne omenja, denimo, tretjega člena slovenske ustave. Ta navaja, »da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki pa jo uresničuje tudi prek poslancev«.


Je Janša kriv tudi za ozonsko luknjo?


Med neresničnimi trditvami v tem času je tudi tista, ki jo ponavlja ljubljanski župan in predsednik neparlamentarne stranke Pozitivna Slovenija, Zoran Janković. Zatrjuje, da je Janez Janša v obdobju, ko je bil predsednik vlade, v Sloveniji izvajal strahovlado. Resnica pa je prav obratna, saj je bila Janševa vlada, oblikovana leta 2004, najuspešnejša doslej. To pa seveda ne pomeni, da imamo zoper Janeza Janšo lahko kritike in pomisleke.


Pač pa Zoran Janković zdaj v Ljubljani uresničuje razne oblike prisile, da ne uporabim besede in pojma strahovlada. To se kaže predvsem v tem, da v mestu vsiljuje postavljanje rdeče zvezde in drugih simbolov ali obeležij iz naše totalitarne preteklosti. Ljubljančanka Lucija Šikovec Ušaj, ki spada med deset najvplivnejših pravnikov v Sloveniji, je v pogovoru za revijo Demokracija dejala, da je Ljubljana sicer mesto njenega otroštva, mladosti, srednjih let, ki pa se ji vse bolj odtujuje. »Tukaj se ne počutim več niti varno, niti domače«. Jankovićeva trditev, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, pa je po njenem idiotizem. »Od zmeraj moja Ljubljana skratka ni več kraj, kjer želim živeti«.


Med dogodki, ki se v predvolilnem času dogajajo v Sloveniji, omenjam komentar časnikarja Zorana Potiča z naslovom Dnevi odločitve, objavljen 7. maja na prvi strani časnika Delo. V njem je tudi zapisal, »da imamo v Sloveniji nekaj deset tisoč tako imenovanih taktičnih volivcev, ki se v zaključni fazi volitev odločajo, komu dati glas, da ne bi zmagala stranka SDS z voditeljem Janezom Janšo«. Časnikar in urednik Zoran Potič se v svojih razmišljanjih tudi sprašuje, »ali je Janez Janša tisti obraz, ki bo Slovenijo zapeljal na steze, ki mu jih utirata dva njegova vzornika, Donald Trump in Viktor Orban«? V reviji Demokracija pa so na ovojnici sporočili, »naj bi znotraj organov pregona obstajala posebna skupina, ki je zadolžena za obračun s Slovensko demokratsko stranko in Janezom Janšo. Objavljene so fotografije z imeni sedmih najvišjih funkcionarjev z omenjenega področja«.


Miro Cerar, premier v odstopu, bolj kot kdaj prej nastopa v medijih


Kljub pričakovanjem, da se bo udeležba volivcev povečala v primerjavi z volitvami na raznih ravneh v preteklih letih, pa se že kažejo vrzeli in pomanjkljivosti v sedanji predvolilni kampanji. Miro Cerar, premier v odstopu, ki naj bi usmerjal zgolj delovanje vlade pri njenem izvajanju tekočih zadev, intenzivno oziroma bolj kot kdaj prej nastopa v množičnih javnih občilih.


V intervjujih za tedenski magazin Reporter, za tednik Mladina in v govoru ob državni obeležitvi 27. aprila, dneva upora zoper okupatorja, je blestel v populizmu in demagogiji. Hvalil je delovanje in domnevne uspehe koalicije in vlade, a ni bil stvaren in konkreten, saj tako koalicija kot vladani sta uresničili skoraj ničesar, kar bi koristilo volivcem in Sloveniji. Predsednik odhajajoče vlade pa se je ponovno obregnil ob Janeza Janšo in namigovalna možnost, da je bil Janez Janša v zadevi Patria morda vendarle kriv in torej upravičeno v zaporu. Zapisalo se mu je tudi, »da Janez Janša ne more prenesti dejstva, da je lahko Miro Cerar v politiki uspešnejši od njega.« Zgodilo pa je nekaj nenavadnega.


V isti številki tedenskega magazine Reporter, v kateri je bil pogovor s premierjem v odhajanju objavljen, je njegovo osebnost in delovanje ocenil in komentiral Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja. V uvodniku z naslovom Varuh monopolov je zapisal, «da Miro Cerar gotovo ni več isti človek, kotje bil pred štirimi leti. Oblast mu je namreč hitro stopila v glavo». Finančni minister v drugi Janševi vladi, Janez Šušteršič, je spremembe pri njem opazil že po šestih mesecih izvajanja mandata. Zatrjuje, «da je Miro Cerar popolnoma izgubil stik z realnostjo, začel je idealizirati samega sebe. Cerarja je res odneslo. Zdaj že sam sebi verjame, da je najboljši slovenski premier vseh časov».


Janković, skupni kandidat politične levice za mandatar?


V Sloveniji se je zmanjšalo ugibanje o tem, kdo bo zmagovalec bližnjih predčasnih parlamentarnih volitev. Možnost, da bi bil to lahko Janez Janša s svojo Slovensko demokratsko stranko, so njegovi nasprotniki izkoristili za poostreno gonjo zoper njega. Politični levici se je kot njen rešitelj ponudil ljubljanski župan in predsednik stranke Pozitivna Slovenija, Zoran Janković. Pravi, »da bo naredil vse, da Janez Janša ne zmaga«. O tem se je posvetoval tudi s predsednikoma Socialdemokratske stranke in Stranke modernega centra. Nekateri Zorana Jankovića vidijo kot politika, ki lahko voditelje na  levici spodbudi k temu, da se izognejo medsebojnim napadom. Ta cilj bi morda lahko dosegel tudi kot skupni kandidat politične levice za mandatarja pri sestavljanju nove vlade po volitvah.


Najvišji domet dosedanje strategije in politike proti Janši pa naj bi pomenil tako imenovani levi volilni blok, ki sta ga ustanovila predsednik stranke Desus in zunanji minister Karl Erjavec ter predsednik stranke Pozitivna Slovenija in ljubljanski župan Zoran Janković. K vstopu v omenjeni levi volilni blok sta povabila tudi druge politične stranke. Edini pogoj za njihov pristop pa je, da v nobenem primeru ne bodo sklepale koalicije s SDS, kar pomeni z Janezom Janšo. Dogodek je vzbudil zmedo in pridržke v slovenski politiki in v strankah zdajšnje koalicije. Mnogi se sprašujejo, kakšni so pravi nameni Zorana Jankovića. Ali morda ne stremi k temu, da bi ga leva politična opcija v primeru zmage na volitvah imenovala za mandatarja nove vlade, oblikovane po volitvah.


Nove velike skupine nezakonitih beguncev tudi predvolilna tema


Predvolilna kampanja se je pričela z nekaterimi spori in sodnimi odločitvami zoper nekaj manjših strank. Te pri izbiri kandidatov za poslanke oziroma poslance niso upoštevale razmerja med številom moških in žensk. Tem za kampanjo je veliko, tudi o korupciji, ki je v Sloveniji zelo razširjena. Zelo razvidna je tudi zaskrbljenost v politiki in javnosti ob napovedih, da se Sloveniji približujejo nove velike skupine nezakonitih beguncev iz afriških, arabskih in azijskih držav. Domnevno bodo prihajali po novi poti. Njihova pot poteka iz Bosne in Hercegovine, se nadaljuje čez Hrvaško, konča pa pri nas, v Beli krajini ali na Kočevskem ob reki Kolpi. Po novem prišleki najraje zaprosijo za politični azil v Sloveniji, kjer ga tudi dobijo.


Črnomeljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je občane pozvala, naj se tujcem ne približujejo. Svetuje jim, naj zaklepajo vrata tudi ob kratki odsotnosti. Branko Grims, poslanec iz SDS, tudi predsednik parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, zatrjuje, da je v tem času na poti v Slovenijo okrog 50.000 novih beguncev. To napoved potrjuje tudi Boštjan Šefic, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve.


Vir: Novi glas, 3. 5. 2018, 17. 5. 2018 (str.13)


The post Je Janša kriv tudi za ozonsko luknjo? appeared first on Časnik.