Janez Janša: »Ugled varne in urejene države, sposobne poskrbeti za zdravje svojega prebivalstva, je v teh časih najboljše priporočilo«









Ob sprejetju tretjega protikorona paketa in končanju epidemije v Sloveniji je predsednik vlade Janez Janša nagovoril državljanke in državljane z besedami: »Slovenija je med najuspešnejšimi državami na svetu v boju z epidemijo koronavirusa. Ugled varne in urejene države, sposobne poskrbeti za zdravje svojega prebivalstva, je v teh časih najboljše priporočilo«. Premier je ob tem še dodal, da poskuša vlada prednost, pridobljeno z obvladovanjem epidemije, čim bolj izkoristiti za odpravljanje njenih posledic. Evropska komisija je v svoji zadnji napovedi doslej sprejete ukrepe ocenila zelo pozitivno in Sloveniji tudi zaradi njih napoveduje možno hitro okrevanje, s katerim bi lahko že drugo leto zrasli skoraj na predkrizno raven. »Naredili bomo vse, da to dosežemo,« je odločen predsednik vlade.







Obvladovanja okoliščin ter dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic za gospodarstvo in prebivalstvo se je vlada lotila z dvostopenjskim sistemom: v prvih dveh svežnjih s takojšnjimi interventnimi ukrepi, ki jih je bilo mogoče uveljaviti v kratkem časovnem obdobju, ter s predlogom tretjega svežnja, kjer se že nakazujejo temelji izhodne strategije.


PKP1 in PKP2 ohranila 260 tisoč delovnih mest, neposredno finančno pomoč pa usmerila k 1,3 milijona prebivalcev


Premier je povedal, da je bilo mogoče z ukrepi na zdravstvenem področju ter izredno odgovornim vedenjem posameznikov hitro omejiti širjenje virusa, kar je vladi in vladni ekipi omogočili, da so lahko že od prvega dne naprej intenzivno osredotočili na blažitev socialnih stisk prebivalstva ter pomoč gospodarstvu, da preživi šok ob zaprtju javnega življenja in zaustavitvi dejavnosti.


S prvima dvema svežnjema je vlada naredila vse, da se ohrani čim večje število delovnih mest. To so poskušali doseči tako, da so nudili pomoč v obliki 100-odstotnega subvencioniranja čakanja na delo ter z oprostitvijo plačila prispevkov za socialno varnost za delavce, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo ali zaradi višje sile niso mogli opravljati dela. Vlada je v prvih dveh svežnjih poskrbela tudi za nadomestilo za izpad dohodka v različnih kmetijskih sektorjih, predvidena pa je tudi pomoč nosilcem dopolnilnih dejavnosti.













Premier je  v nagovoru še poudaril, da želi vlada socialne stiske posameznikov blažiti z začasno uvedbo mesečnega temeljnega dohodka, enkratnega solidarnostnega dodatka, samodejnim podaljšanjem nekaterih pravic iz javnih sredstev, oprostitvijo plačevanja javnih storitev (npr. vrtca in šolske prehrane), ki se niso izvajale; tveganju najbolj izpostavljeni zaposleni pa so bili med epidemijo upravičeni tudi do tako imenovanega kriznega dodatka.













Eden prvih in zelo pomembnih ukrepov ob zaustavitvi gospodarskih dejavnosti je bil po besedah Janeza Janše tudi odlog plačila posojil za pravne in fizične osebe. S tem je vlada pomagala omiliti marsikatero osebno stisko. Do začetka maja je ta ukrep izkoristilo več kot 22 tisoč posojilojemalcev, skupna višina odloženih plačil pa je že nekaj več kot 260 milijonov evrov, so podatki, ki jih je navedel premier.


Gospodinjstva in vsi drugi mali porabniki električne energije so bili v obdobju od marca do maja 2020 oproščeni plačila storitev distribucije, s čimer je bilo poskrbljeno, da se je mesečni strošek za elektriko v povprečju zmanjšali za 25 odstotkov na gospodinjstvo.


PKP3 – izhodna strategija za gospodarstvo


Po besedah premiera je rdeča nit vseh treh paketov je zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Vlada je namreč podjetjem pri premagovanju nenadne prekinitve finančnih tokov in naročil v prvih dveh paketih po eni strani pomagala s prevzemom stroškov dela, po drugi strani pa tudi z že omenjenim dvanajstmesečnim odlogom plačila posojil, vzpostavitvijo poroštvene sheme, odpisom poslovne najemnine za prostore, ki so v lasti države ali občin, s pospešitvijo izdaje gradbenih dovoljenj ter poenostavitvijo upravnih postopkov na tem področju.


V tretjem paketu vlada likvidnostno pomoč podjetjem nadaljuje z omogočanjem ugodnih in hitrih posojil v višini od pet do 50 tisoč evrov pri slovenskem podjetniškem skladu (deset milijonov evrov) ter pri slovenskem razvojnem regionalnem skladu (14,4 milijona evrov), hkrati pa jo nadgrajuje s pospeševanjem investicij.


Vlada precej pozornosti namenja tudi zagonu investicijskega cikla, ki bo poleg gradbenega sektorja obudil še preostale storitvene dejavnosti. Tako je bil hkrati s tretjim paketom protikoronskih ukrepov sprejet tudi interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, na podlagi katerega bo vlada določila seznam ključnih investicij, vrednih 500 milijonov evrov, ter zagotovila, da čim prej stečejo in pomagajo zagnati gospodarstvo. Prav tako vlada za investicije, začete do 30. junija 2021, uvaja omilitev pogojev za dodelitev spodbud glede novih delovnih mest, vzpostavlja pa tudi mehanizem za preglednost tujih naložb.


Skrajšan delovni čas in podaljšanje nadomestil za čakanje na delo


S pravkar potrjenim tretjim svežnjem protikoronskih ukrepov je Slovenija sedemnajsta članica EU, ki za umirjanje naraščajočega števila brezposelnih in v spodbudo gospodarstvu k aktivaciji proizvodnje uvaja institut skrajšanega delovnega časa. Poleg tega je za ohranjanje delovnih mest, kar je ključni cilj tudi v tretjem svežnju, država podaljšala subvencioniranje nadomestil za čakanje na delo za vse gospodarske panoge, je izpostavil premier.


Turizem pomemben zaradi obsežnih dodatnih učinkov na druge dejavnosti


Tretji sveženj ukrepov se je po besedah Janeza Janše osredotočen na turizem, ki naj bi si po nekaterih napovedih opomogel šele v naslednjih petih letih. Tako bo vlada gostinstvu in turizmu priskočila na pomoč z uvedbo vrednostnih bonov. S sprejetjem zakona bodo tako vse polnoletne osebe, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče, prejele bon v vrednosti 200 evrov, mladoletni pa bon za 50 evrov.  Višina državne pomoči s turističnimi boni je ocenjena na 345 milijonov evrov, dodatno koriščenje storitev oziroma multiplikativni učinki pa so ocenjeni na 172 milijonov evrov.


Turizem je bil pomoči države kot druge gospodarske panoge deležen že tudi v prvih dveh zakonih. Vendar zaradi njegove multiplikativne naravnanosti, ki jo je pred časom poudaril tudi predsednik vlade, je tej gospodarski panogi smiselno usmerjeno pomagati, je še prepričan premier. Na podoben način je pomoči – prav tako zaradi pomembnega vpliva, ki ga ima na druge dejavnosti – deležno tudi gradbeništvo.


Z evropskimi sredstvi Sloveniji več manevrskega prostora


»Položaj Slovenije v predlogu Evropske komisije je ugoden,« ocenjuje predsednik vlade, »tudi zato smo lahko podaljšali nekatere ukrepe do konca junija in ukrep čakanja na delo razširili na vse panoge. Slovenija je z omenjenim predlogom dobila manevrski prostor, da lahko v kriznih razmerah pomaga gospodarstvu in ljudem, da ne ostanejo brez dela. Ključ za financiranje tretjega svežnja ukrepov je solidarnostni instrument Evropske komisije SURE, iz katerega naj bi Slovenija po načrtih ministrstva za finance prejela blizu 900 milijonov evrov.«


Evropska komisija je za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa pred dnevi že predlagala sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov: 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in še dodatnih 750 milijard evrov za okrevanje. Sveženj za okrevanje temelji na treh stebrih: podpori članicam pri reformah in naložbah, podpori zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemični krizi izkazali za bistvene, kot je rezerva zmogljivosti rescEU v evropskem sistemu za civilno zaščito.


Sloveniji naj bi bilo v okviru tega prvega stebra namenjenih 5,1 milijarde evrov vnaprej dodeljenih sredstev, od tega je 2,6 milijarde evrov predvidenih za nepovratna sredstva, 2,492 milijarde evrov pa za posojila.


Vir: gov.si