GZS poziva ministrstvo za delo: Decembrske nagrade ne bi smele odvzeti pravice do izplačila kriznega dodatka | Finance


GZS poziva ministrstvo za delo: Decembrske nagrade ne bi smele odvzeti pravice do izplačila kriznega dodatkaSte dobili božičnico in zato izgubili pravico do kriznega dodatka? Spomnimo, do kriznega dodatka v vrednosti 200 evrov so ta mesec upravičeni vsi delavci, katerih zadnja izplačana plača (to je novembrska, ki se izplača v decembru) ne presega dvakratnika minimalne plače, torej zadnja izplačana bruto plača ne sme biti višja od 1.881,16 evra. Krizni dodatek delodajalec dobi vrnjen od države. Preberite tudi Ste dobili božičnico in zato izgubili pravico do kriznega dodatka? Ali so do dodatka upravičeni tudi tisti, ki delajo za tujce? A pozor. Zaradi izplačil božičnic v decembru je marsikdo izpadel iz omenjene pomoči. Furs namreč pojasnjuje (na podlagi stališča ministrstev za delo in za finance), da se poslovna uspešnost, izplačana v decembru, v celoti všteva k izplačilu novembrske plače, posledično bo tako manj zaposlenih upravičenih do kriznega dodatka, so nam sporočili iz OZS. Poleg davčnih svetovalcev in OZS, ki nasprotujejo omenjenemu stališču, je, kot napovedano, pobudo za spremembo stališča na ministrstvo za delo poslala GZS. GZS je predlagala, da se poslovna uspešnost, ugotovljena za določeno obdobje, pri pridobitvi pravice do kriznega dodatka, upošteva v sorazmernih deležih. V plačo delavca naj se po njihovem predlogu v posameznem mesecu upošteva sorazmerni del poslovne uspešnosti za obdobje, za katerega je ta izplačana. Torej bi morala biti v plači, izplačani v decembru, za namene izplačila kriznega dodatka upoštevana le ena dvanajstina nagrade za poslovno uspešnost, če je zaposleni delal vse leto. Primer: če ima zaposleni plačo 1.600 evrov bruto in je decembra dobil še nagrado v višini 1.200 evrov, zdaj ne bo dobil kriznega dodatka, saj je njegova plača, izplačana decembra, znašala 2.800 evrov je je torej presegla za skoraj tisoč evrov omejitev višine plače, do katerega delodajalec lahko izplača omenjeni dodatek. Tega od države dobi tudi povrnjenega. Če bo ministrstvo upoštevalo predlog GZS, bo nagrada v višini 1.200 evrov administrativno plačo, izplačano v decembru, povišala le za sto evrov (ena dvanajstina), torej na 1.700 evrov. Delavec bo tako upravičen do kriznega dodatka, delodajalec pa do povračila. Pri tem se postavlja tudi vprašanje, ali bi morebitna administrativna delitev poslovne uspešnosti na minula izplačila vplivala tudi na spomladanska izplačila kriznih dodatkov. Na GZS pravijo: "Takšna interpretacija pa ne sme vplivati na pravico do kriznega dodatka za obdobje marec-maj 2020, saj gre za pridobljeno pravico zaposlenih." Na ministrstvu za delo so sicer še v torek vztrajali: »V splošni delovnopravni ureditvi ni pravne podlage, da bi se v plačo upošteval le sorazmerni del dodatka za poslovno uspešnost, ko se ta izplačuje letno, četrtletno ali v kakšnih drugačnih časovnih obdobjih.« Dodali so še, da bi morebitna drugačna razlaga in ravnanje, ki bi odstopalo od uveljavljene sistemske razlage, "povzročila potrebo po celotnem preračunu vseh že izplačanih plačil, saj upoštevanja le posamičnega deleža ne bi mogli uporabiti le pri zadnji plači, ampak bi bilo sorazmernost treba upoštevati tudi pri vseh drugih izplačilih v prejšnjem obdobju, na katero se dodatek nanaša." Naj se v decembrska izplačila šteje dvanajstina nagrade Kaj pa vpliv na spomladanske krizne dodatke?
GZS: Decembrske nagrade ne bi smele odvzeti pravice do izplačila kriznega dodatka - Finance
Vsi prispevki (2) »