Fiona Johnson. Ples mora spet postati način življenja, brez strahu, brez omejitev.


Pogovor s predsednico sekcije za moderne tekmovalne plese pri PZS in podpredsednico mednarodne plesne organizacije IDO!





Draga Fiona, predvidevam, da si z novico, da bo organizirano svetovno prvenstvo v hip-hopu, EB in break danceu, razveselila mnoge plesalce, ki tekmujejo v teh treh plesnih zvrsteh. Razloži nam, kje bi prvotno moralo biti, kdaj in kdo bo najbolj vesel tekme?
Prvotno bi moralo biti tekmovanje v Kobenhavnu, a se je IDO nacionalna članica DDD odločila, da zaradi ukrepov, neznanega števila udeležencev tekmovanja in previsokih stroškov tekmovanja takega formata, le-to odpovejo. Z novico, da se bo tako zelo pomembno plesno tekmovanje, kot je svetovno prvenstvo v hip-hopu, electric boogieju in break danceu, organiziralo v Sloveniji, je takoj sprožila val pohval, zahval in pozitivnih želja po vsej Evropi. Še celo plesalci iz Republike Južne Afrike nam želijo uspešno organizacijo in čim manj težav z ukrepi. Lep občutek, ni kaj.





Na evropskem prvenstvu so bili med glavnimi slovenski plesalci in upamo, da bo tako tudi na domačem terenu na svetovnem prvenstvu.





Konec novembra je ravno pravšnji čas. Ali zdaj tako ali tako ne gre načrtovati kaj vnaprej?
Če sem se kaj naučila v zadnjih dveh letih, je to, da se je treba hitro odzvati in poiskati najboljšo rešitev, ki je možna v tistem danem trenutku. Novembra smo dobili dvorano, imeli bomo dovolj časa za organizacijo in da zberemo okoli sebe ljudi, ki nam bodo lahko pomagali izpeljati tekmo. Mi bomo izpeljali tekmo, samo v primeru prepovedi s strani države ne.





Fiona Johnson




Na čem je gradila IDO največ v teh koronskih časih? Pri tem imam v mislih, če so bila to tekmovanja ali kako sploh preživeti, kako organizirati karkoli?
Na začetku, v letu 2020, smo se vsi lovili in smo s strani IDO organizirali brezplačne online ‘masterclasse’ za plesalce, vzporedno smo izpeljali tri izbirna tekmovanja za online Gala 2020 in na koncu v slogu evrovizijskega točkovanja izpeljali tudi prvo online Gala. Prav tako smo vsem članicam prenesli plačilo članarine v leto 2021, kot tudi plačilo mednarodne sodniške licence in kotizacije za organizacijo tekmovanj (ki jih v letu 2020 ni bilo). V letu 2021 pa smo se že nekaj naučili in smo izvedli brezplačna online izobraževanja za sodnike, online šolanja in izpite za nove sodnike, brezplačne online ‘masterclasse’ za plesalce, online tekmovanje Continent VS Continent, k vsem projektom smo povabili učitelje in sodnike, ki so del IDO, tako da smo jim zagotovili nekaj prihodka. Vsa mednarodna tekmovanja so izvzeta plačila kotizacije. V juniju smo začeli tudi s prvimi tekmovanji v živo. Tu lahko samo rečem, da postavljamo vse na novo, saj so razmere v različnih državah iz dneva v dan različne. Moj poklon in ogromna zahvala gre vsem organizatorjem, ki resnično podpirajo organizacijo v težkih časih.
Kaj je bil tvoj največji dosežek v tem času?
Ne vem. Mislim, da so bili vsi projekti pod okriljem IDO (online ‘masterclass’, online Gala in online CvC projekt) usmerjeni v ‘restart’ za nacionalne članice, da so se lahko na nekaj oprle in tako začele ‘migati’ najprej doma in potem še v mednarodnem prostoru. Doma, mislim, da smo z organizacijo tekmovanj (PT in DP 2020, PT in DP 2021) dokazovali, da se na našo sekcijo naše članice lahko zanesejo in da smo tu za njih. Najbolj pa v težkih časih.





Ian Hotko je trikratni evropski prvak.





Kako gledaš na slovenske plesalce, ki grizejo in se ne dajo?
Z ogromnim spoštovanjem. Vem, kako je težko vsakemu, ki v teh časih deluje na področju športa ali kulture. Zato se vsem, ki ne obupajo zlahka, globoko in iz srca zahvaljujem. ‘Keep on dancing.’
Ko spremljam plesna dogajanja po državah, so nekatere bile bolj rigorozne z ukrepi, kar se tiče plesa, od ostalih, nekatere manj, vsaka pa je našla nekakšen izhod v sili, kajne?
Včasih je lepo imeti vpogled v svetovno plesno sceno, a moram reči, da je v teh dveh letih to bil velik pritisk. Žalosti me, ker je kar nekaj plesnih kolegov po svetu zaprlo svoje plesne šole po mnogih letih dela. To se seveda odraža tudi na ravni nacionalnih zvez (manjše število plesalcev, manj ljudi, ki se rekreira, manj tekmovanj ipd.). Vidim ljudi, ki so postali depresivni in prestrašeni. Mnogi so se zaradi ukrepov čisto izgubili na svoji umetniški poti, ne vidijo izhoda ven, represija jih psihično ubija. Ni lahko. Vsi iščemo rešitve. Kakšen bo rezultat, bomo videli pozneje. Mene skrbi za naše otroke in mladostnike. Pa da ne bo zvenelo preveč negativno. Iščemo rešitve in dajemo upanje. Saj upanje umre zadnje, mar ne?!





(foto: Fotoimagine Italy)





Kam usmerjaš svoje sile na domačem parketu in kam na mednarodnem?
V preživetje plesne obrti v vseh možnih oblikah. To je najpomembnejši cilj zdaj. Pozitivna energija mora ustvariti pogoje za plesno umetnost, plesna tekmovanja in plesno svobodo. Ples mora spet postati način življenja, brez strahu, brez omejitev.
Hvala in ostanimo zdravi.
Najlepša hvala in plešimo s srečo v srcih.





P. S. Natančen datum in lokacija tekmovanja do zaključka članka še nista bila določena. (op. u.)