Evropska komisija predstavila sklad za okrevanje “težak” 750 milijonov evrov in je po besedah Romane Tomc zgodovinska priložnost, ki jo lahko tudi zapravimo



Evropska komisija je danes v Bruslju predstavila sklad za okrevanje in bo v pomoč državam članicam EU pri spopadanju z izzivi pandemije novega koronavirusa v vrednosti 750 milijard evrov. “Korona kriza je še ena v vrsti kriz, ki pestijo EU v zadnjih letih. Za razliko od drugih kriz, je korona prizadela prav vse. To dejstvo je prav gotovo pripomoglo k temu, da so bili v iskanje rešitev vpeti vsi in da se je, merjeno po bruseljskem času, dogovor našel relativno hitro. Vendar je dogovor o tem, da bo EU za odpravo prvih posledic epidemije in za ponoven zagon gospodarstva zagotovila več denarja kot kadarkoli v času svojega obstoja, šele prvi korak,” je povedala evropska poslanka Romana Tomc, vodja slovenske delegacije v politični skupini ELS.


Foto: SDS

“Kompromis, s katerim ni zadovoljen nihče, a vendar je za vse sprejemljiv, predstavlja realno osnovo za to, da ga ob manjših popravkih potrdijo vse politične skupine in vse države. Bilo bi naivno, če se ne bi zavedali, da ima predlog, ki sicer zveni zelo velikodušno in solidarno, tudi drugo plat medalje. Nekdo bo moral to plačati. Če ne danes pa jutri. Prevečkrat se je pokazalo, da zastonj kosila ni, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo tudi prerazporeditev politične moči, pri čemer bodo imeli seveda glavno besedo tisti, ki bodo plačali in tisti, ki bodo uspeli med krizo najbolje ohraniti svoje gospodarstvo in razvojni potencial. O tem ali bo evropsko zadolževanje past ali priložnost, odločajo vlade, tudi slovenska. Vlada lahko priložnost zapravi in nas pahne med poražence ali pa jo izkoristi in nas popelje med zmagovalce te krize,” o predstavljenem skladu meni Romana Tomc.


Ob aktualnih vprašanjih se je Romana Tomc dotaknila tudi preteklih slovenskih težav, na katere nas že leta opozarjajo institucije: “Za Slovenijo so še posebej zanimiva sredstva iz sklada SURE, ki so namenjena ohranjanju delovnih mest in zaposlenosti. Vendar se je potrebno zavedati, da nam ob obstoječih strukturnih težavah tudi ta sredstva ne bodo v pomoč. Odpraviti moramo vzroke, zaradi katerih Slovenija nikakor ne more dohiteti razvitih držav. Po letih zaostajanja, napačnih političnih odločitev in izogibanja sistemskim težavam, imamo novo priložnost. Pričakovanja do aktualne vlade so zelo velika. Te priložnosti enostavno ne smemo zamuditi.”


Ne glede na vse pomisleke in pasti, ki se skrivajo za 7-letnim evropskim proračunom in obnovitvenim skladom, je odločitev o takšni ogromni finančni spodbudi vendarle zgodovinska. “Kaj takega EU ne pomni. Ob vrtoglavih številkah, ki si jih Evropejci težko predstavljamo, se je potrebno pogovarjati tudi o vsebini. Korona kriza je morda zadnji opomin in priložnost za vzpostavitev drugačne, boljše in bolj pravične EU. To krizo mora tudi EU, vse njene institucije in vsi prebivalci EU vzeti kot resen opomin, da strukturnih sprememb in prilagajanja novim razmeram ne potrebujejo le države članice, ampak tudi EU kot celota,” zaključuje Romana Tomc.