Dostopnost zdravstvenih storitev bodo zmanjšali, stroške države pa povečali


Ideja, da se blaginja poveča, če s podržavljenjem in centralizacijo podjetniške dejavnosti odpravimo profite, je stara marksistična zabloda, ki pa je žal v Sloveniji trdno zakoreninjena. Vladajoča koalicija Marjana Šarca je v koalicijski sporazum zapisala, da bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Partner koalicije, stranka Levica, je sedaj pripravil zakonski predlog, ki naj bi ukinitev uresničil še letos.


Koristi ukinitve, ki jih izpostavljajo predlagatelji, so, da bi najrevnejši z najnižjimi dohodki mesečno prihranili okrog 30 evrov in da bi približno 10 % zbranih premij dopolnilnega zavarovanja, ki jih sedaj zavarovalnice porabijo za svojo dejavnost in dobiček, lahko porabili za dodatno financiranje zdravstva.


Dostopnost zdravstvenih storitev se bo zmanjšala, stroški države pa povečali


Kratkoročno bi delavec s povprečno plačo, ki sedaj plačuje dopolnilno zavarovanje, prihranil mesečno 20 evrov (pod pogojem, da delodajalci ne bodo prevalili povečanja njihovega prispevka v zmanjšanje ali začasno zamrznitev plač), dolgoročno pa se bo dostopnost do zdravstvenih storitev zmanjšala. Najrevnejši, ki si ne bodo mogli plačati hitrejše obravnave, bodo spet prikrajšani.


Tisto, kar bodo ob ukinitvi prihranili posamezniki, naj bi plačali delodajalci. Ker je za zelo velik del zaposlenih glavni delodajalec država, bo povečanje prispevka za te zaposlene dodaten strošek države. Glavni problemi slovenskega zdravstva so netransparentno financiranje storitev ter neučinkovita nabava in neučinkovite investicije. Javni zavod (ZZZS), ki sedaj financira večino zdravstvenih dejavnosti (po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja pa bo plačeval vse razen tisto, kar si bodo plačali premožnejši neposredno ali z novimi zavarovanji, ki se bodo pojavila na trgu), plača zdravstvenim ustanovam samo vnaprej dogovorjeni obseg storitev, vrednost storitev pa vrednoti arbitrarno in ne glede na dejanske stroške. Javni denar torej ne sledi bolniku, ampak načrtu javnega zavoda. Še v nobeni dejavnosti centralizacija in podržavljenje nista povečali učinkovitosti.


Če pogledamo poslovno poročilo naše največje bolnišnice UKC Ljubljana za prvo polletje letošnjega leta, vidimo, da se je število obravnavanih pacientov glede na enako obdobje lani zmanjšalo, stroški in prihodki so se povečali, izguba pa je večja od načrtovane. Sprememba v načinu financiranja bo zaposlila uprave zdravstvenih ustanova dodatnim administriranjem in s prilagajanjem novi ureditvi, namesto da bi se posvetili povečanju učinkovitosti. Od ZZZS, kot praktično edinega financerja dejavnosti, spodbud za povečanje učinkovitosti ne moremo pričakovati, skupaj z zdravstvenim ministrstvom so namreč že dokazali, da namenijo več denarja za zdravstvo brez zaznavnih koristnih učinkov. Zakaj bi bilo sedaj kaj drugače?


Vir: Družina, 37(2019)


The post Dostopnost zdravstvenih storitev bodo zmanjšali, stroške države pa povečali appeared first on Časnik.