Dopust pomeni tudi uganjanje norčij z otroki

Na sprehod do obale

Sedim in gledam skozi okno. Dež. Dež pada. Jupi. Sicer tako boječe, ne tako, kot smo sicer vajeni, temveč tiho in plaho namaka naše vrtove, njive, travo, vse … Sicer bi bilo fajn, da bi padal vsaj tri dni, da si zelenjava in drugo, kar smo posejali, opomore in naš trud, ki smo ga vložili, poplača. Po napovedih dežja ne bo veliko, a četudi sem ga sicer kmalu sit, sedaj tako blagodejno vpliva name in sem ga vesel.

Pogovori, polni smeha in norčij, glasba, živžav, pogled na morje: »Užijem besedo dopust.«

Ko pomislim na naš dopust, je sedaj, ko sem doma, verjetno res čas, da se malce vzamem v roke. Res imam nekaj kilogramov preveč, toda preprosto rad uživam in užijem dopust. V uživanju je zajeto vse: od ležanja pod dežnikom, biti na vseh igralih s fantoma, piti kavo z ženo, opazovati direndaj okoli nas, saj je večina tega vrveža prežeta z ogromno ljubezni. Vsi starši se trudimo omogočiti dopust svojim otrokom in sebi in ga preživeti, da imamo vsi nekaj od tega. Uživam ob pogledu na pripravljajočo se hrano, kdorkoli jo pripravlja, in sem vesel prešernega nasmeha, ko jo prvič zaužijem.


Dopust je dopust, bomo doma pazili na to, kaj jemo.

Uživam v pogovorih z vsemi, ker so večinoma sproščujoči, polni smeha in norčij, ki spočijejo telo in duha. Uživam ob dobri glasbi, živžavu ljudi, ki se nanjo odzivajo, uživam ob nemirnem morju, ki te tako pomirja, ko ga gledaš s plaže. Uživam, pa naj se na plaži pogovarjamo ali smo v tišini. Uživam v spominu na moje učenje supanja, na potrpežljivost ženinega brata in mojo nerodnost, saj sem na koncu obupal, ker sem bil več pod vodo kot na supu</div></body></html>