DNEVNA: Kako se Slovenija pripravlja na menjavo vozil na pogonska goriva?

Evropski poslanci so potrdili prepoved prodaje avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil z bencinskimi ali dizelskimi motorji od leta 2035, s čimer je odpravljena še zadnja ovira v zakonodajnem postopku. Slovenija je kot država pobudo podprla. Kako pa smo na to pripravljeni? Vlada je pred kratkim v zakonodajni postopek v parlament poslala Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Gre za kar težko pričakovan zakon, saj je Slovenija za Evropo zelo zaostajala.


Z novim zakonom se bo širila mreža polnilnih postaj


Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so na podlagi podatkov na delovnem nivoju, ki so jih pridobili pri izvajanju EU projekta IDACS in tudi kasneje, ocenili, da javna mreža polnilne infrastrukture za električna vozila zajemo preko 2.000 polnilnih mest. Popolni statični in dinamični podatki o polnilnih mestih žal še niso na voljo, kot pojasnjujejo, je informacijski sistem za izmenjavo podatkov o polnilnih mestih že bil vzpostavljen preko imenovanega projekta, za realizacijo izmenjave podatkov pa so potrebne še pravne podlage, ki jih naslavljajo v omenjenem zakonu. “Ta je bil na Vladi RS sprejet 24. 2. 2023, trenutno je v obravnavi v Državnem zboru RS, sprejem pa se pričakuje do junija 2023. S sprejetjem ZIAG bodo upravljalci polnilnih mest zavezani k izmenjavi statičnih in dinamičnih podatkov, tako da bo vpogled v delovanje polnilnega mesta in tudi druge kategorije podatkov, mogoč v realnem času,” pojasnjujejo na ministrstvu.


Polnilna infrastruktura je glede na namen uporabe lahko javno dostopna ali zasebna. Javno dostopna polnilna infrastruktura za električna vozila je vzpostavljena na lokaciji ali prostoru, odprtem za širšo javnost, ne glede na to, kdo je lastnik polnilne infrastrukture, ali je polnilna infrastruktura na javnem ali zasebnem zemljišču, ali se uporabljajo omejitve ali pogoji glede dostopa do lokacije ali prostora, in ne glede na veljavne pogoje za uporabo.


Metodologija za razvoj in širitev mreže javno dostopne polnilne infrastrukture za električna vozila ter identifikacijo potrebnih investicij v javno dostopno polnilno infrastrukturo, je v pripravi. S pomočjo metodologije se bodo identificirale bele lise, področja, ki s polnilno infrastrukturo niso ali pa so slabo pokrita. Vrzel na tem področju bomo zapolnili s pomočjo ukrepov na podlagi ZIAG, vključno s finančnimi spodbudami. Za finančno perspektivo 2021-2027 bodo v ta namen na razpolago sredstva EU instrumentov – Načrt za okrevanje in odpornost, Evropska kohezijska politika in predvidoma tudi RePowerEU (o višini sredstev trenutno še potekajo pogajanja z Evropsko komisijo),” so še navedli.


Bodo postavljene tja, kjer jih potrošniki najbolj potrebujejo?


V skladu s predlogom ZIAG so predvideni tako državni načrt kot tudi lokalni načrti za vzpostavitev polnilne infrastrukture za EV. Prvi predvsem za lokacije hitre polnilne infrastrukture za električna vozila, slednje pa bodo zavezane pripraviti občine, ki imajo na svojem ozemlju naselje s statusom mesta, predvsem za polnilno infrastrukturo običajne moči. Podatki o priključni moči, parkirnih površinah, potrebnih dovoljenjih, stroških priklopa, ipd., bodo objavljeni tudi preko spletne digitalne platforme, ki bo v pomoč investitorjem v polnilno infrastrukturo,” so razložili na ministrstvu.


Vlada bo Elesu dodelila gospodarsko javno službo zagotavljanja in upravljanja podporne infrastrukture ter priključnih zmogljivosti na polnilnih parkih visokih moči za hitro polnjene skupne izhodne moči vsaj 3 megavate (MW). Večje polnilne centre načrtujejo na lokacijah ob obstoječi prometni, energetski, komunikacijski infrastrukturi. Vendar se ta sprememba sooča s številnimi kritikami, saj gre za državno podjetje in zaradi križanja interesov kritike skrbi, da podjetje ne bo dejansko najbolj upoštevalo potreb potrošnikov, ampak bodo polnilne postaje postavili tja, kjer jim najbolj ustreza.


Zakaj za polnilnice v Mariboru ne poskrbijo naše elektrarne?


Družba Dravske elektrarne Maribor razpolaga z desetimi e-polnilnicami. Kot so nam pojasnili, so namenjene interni uporabi in v manjšem obsegu promociji e-mobilnosti. Kompatibilnost električnih polnilnic se sproti nadgrajuje skladno z razvojem software-a, hardware-a in podatkovnih vodil.


Za službene potrebe že uporabljamo električna vozila. Strateško načrtujemo, da bi v bližnji prihodnosti njihov delež še povečali, glede na tendenco rasti e-mobilnosti. Neposrednega trženja električne energije nam zakonodaja ne dopušča, zato samostojno ne načrtujemo postavitve novih polnilnih postaj za splošno uporabo,” so ob tem pojasnili na družbi.


Ob tem so dodali, da se skladno s smernicami in odgovornim ravnanjem kot partner pridružujejo projektom povezanim z e-mobilnostjo, tako v razvojnih fazah kot fazah implementacije sistemov e-mobilnosti.


30 e-polnilnic v Mariboru in okolici zagotavlja Petrol


Na področju Maribora sicer večji del e-polnilnic zagotavlja Skupina Petrol. V Mariboru in okolici imajo na voljo okoli 30 e-polnilnic, predvidoma pa bodo do konca leta 2023 na mariborskem delu dodali še 4 nove. “Obstoječa javna polnilna infrastruktura v Sloveniji zadostuje trenutnemu številu električnih vozil v Sloveniji. Večji izziv vidimo v prepočasnem razvoju prodaje električnih vozil,” so ob tem dejali na Petrolu.


Na Petrolu sicer menijo, da v prihodnosti ne bo enega zmagovalnega energenta, ki bo poganjal avtomobile. Uporaba energentov bo po mnenju družbe diverzificirana, pomembnejšo vlogo pri mobilnosti bo imel tudi vodik.


Ob tem so razložili, da ima skupina Petrol dobro izhodišče, da klasične energente zamenjuje z alternativnimi, obenem pa zanje zagotavlja tudi storitve in servis. “V skladu s strategijo bomo še naprej zadovoljevali potrebe trga z ogljikovodiki, hkrati pa, zaradi zavezanosti prehodu na zeleno energijo, že soustvarjamo priložnosti, ki jih prinaša energetska tranzicija“.


Že do konca leta lahko pri nas pričakujemo nove e-polnilnice


Ker v prihodnjih letih pričakujejo pospešeno elektrifikacijo cestnega prometa in večanje njegove učinkovitosti, v Petrolu, v skladu s strategijo, že gradijo mrežo polnilnic po vsej Sloveniji (javnih in zasebnih) in v regiji ter se povezujejo v rastočo mrežo e-polnilnic po Evropi.


Skupina Petrol ima v regiji (Slovenija, Hrvaška, Srbija in Črna gora) 384 polnilnic, do leta 2025 pa jih je v načrtu 1.575. Istočasno nameravamo zagotoviti odlično uporabniško izkušnjo pri storitvi polnjenja ter vzpostaviti strateška partnerstva z občinami in podjetji. Glavni fokus Petrola bo na vzpostavitvi ustrezne ultra hitre polnilne infrastrukture na avtocestah (Slovenija in Hrvaška), ter hitre in običajne polnilne infrastrukture v večjih mestih po Sloveniji in na Hrvaškem ter pred trgovskimi centri. Prav tako pa ne izključujemo postopnega razvoja mreže v Srbiji,” so razkrili.


Predvidoma bodo do konca leta 2023 na mariborskem delu dodali še 4 nove e-polnilnice.


Na Petrolu so nam še razložili, da to, v kakšni meri in s kakšno hitrostjo bo elektrika v prihodnje pridobivala na pomenu ali/in udeležbi v mobilnosti, v večji meri ni odvisno le od ponudnikov energentov končnim porabnikom, ampak od mnogih drugih dejavnikov in usmeritev v družbi. Tudi od pripravljenosti na spremembe uporabnikov samih.


Bo večji izziv zagotoviti električne avtomobile?


Vsa vozila na alternativni pogon po podatkih iz leta 2021 predstavljajo le 1,3 odstotka vozil v Sloveniji. Če se bodo sedanji trendi nadaljevali, bomo po oceni ministrstva leta 2030 imeli okoli 59 tisoč električnih vozil, kar je daleč od našega strateškega cilja – 200 tisoč električnih vozil. Električni avtomobili namreč še zdaleč niso dostopni vsem.


Z novim zakonom želi zato ministrstvo tudi okrepiti finančne spodbude. Za električna vozila so že danes na voljo finančne spodbude Eko sklada, ki kupcu “podari” 4.500 evrov, subvencije pa se naj bi po besedah ministra Kumra kmalu povečale. Subvencije, ki jih zdaj deli Eko sklad, bo po novem prevzel Borzenov center za podpore na področju električne energije, ki bo tako postal tudi center za podpore na področju vozil na alternativni pogon. S tem naj bi razbremenili Eko sklad in zagotovili večjo učinkovitost administrativnih postopkov, je dejal minister.


Glavna izziva sta torej dobavljivosti in visoka cena novih vozil, medtem ko je trg rabljenih električnih vozil zaenkrat majhen. Minister je dejal, da se cena novih vozil sicer znižuje.


Brezemisijska vozila bodo začela dominirati pri javnih naročilih


Medtem je Vlada Republike Slovenije letos prav tako sprejela sklep, ki ministrstvom, vladnim službam in organom v sestavi nalaga še ambicioznejše cilje glede deleža čistih vozil pri javnem naročanju, kot jih zastavlja Uredba o zelenem javnem naročanju. Tej uredbi so opredeljeni minimalni cilji za čista lahka in težka tovorna vozila ter avtobuse v celotnem številu vozil, zajetih v pogodbah pri javnem naročilu vozil in storitev prevoza, na presečna datuma 31. 12. 2025 in 31. 12. 2030.


V skladu z zavezujočimi cilji, se bo delež brezemisjihkih vozil v okviru javnih naročil v prihodnjih letih, v skladu z uredbo, močno povečal. Obenem je bila na področju elektrifikacije voznega parka organov, ki so zavezani k javnem naročanju, julija 2021 sprejeta Uredba o zelenem javnem naročanju, ki opredeljuje cilje in pogoje na področju naročanja čistih in brezemisijskih vozil za cestni prevoz.


The post DNEVNA: Kako se Slovenija pripravlja na menjavo vozil na pogonska goriva? appeared first on maribor24.si.