Bruto plača in prispevki: kdo kaj plača, komu in zakaj


Razumljivo je zaposlitev za polni delovni čas najbolj pogosta oblika zaposlitve v Sloveniji. V letu 2020 je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije tako zaposlenih kar 778 tisoč prebivalcev.





Pri taki zaposlitvi velja tudi omejitev glede minimalnega plačila, ki ga delodajalec lahko zaposlenemu izplača. V letošnjem letu je bruto minimalna plača določena pri 1.024,24 evrov, kar bo tudi naše izhodišče za izračun neto plače ter končnega stroška delodajalca.






Morda vas bo zanimalo tudi:


Ali se študentsko delo splača?






Pomembno je vedeti, da zakonodaja loči minimalno bruto plačo in osnovo za obračun prispevkov. Osnova za obračun prispevkov namreč ne sme biti nikoli nižja od 60 odstotkov povprečne plače, preračunane na mesec.





S priročnim kalkulatorjem na spletnem portalu Računovodja lahko hitro ugotovimo višino neto ali bruto plače ter stroška delodajalca. V primeru bruto minimalne plače 1.024,24 evrov znaša neto plača v mesecu oktobru 716,89 evrov. Pri izračunu niso upoštevane nobene dodatne olajšave.





Kam se torej odpravi preostali kupček denarja in koliko je končni znesek, ki ga delodajalec potegne iz svojega žepa?





Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje





Eden izmed najbolj obsežnih prispevkov je prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V danem izračunu znaša 158,76 evrov oziroma 15,5 odstotkov bruto izplačila. Delodajalec pa prav tako nosi svojo obveznost plačila tega prispevka in sicer dodatnih 8,5 odstotkov (90,65 evrov) od bruto osnove, ki je v našem primeru 1024,24 evrov.





Na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pišejo: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji je obvezno in enotno za vse, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za zavarovanje. V obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju so tako zavarovani delavci v delovnem razmerju pri pravnih osebah in drugih delodajalcih, zasebniki, ki opravljajo samostojno gospodarsko ali poklicno dejavnost, kmetje in člani njihovih gospodarstev ter druge osebe, ki opravljajo določene dejavnosti ali uživajo pravice, ki so podlaga za obvezno zavarovanje.





Kot pove že samo ime, nam plačevanje tega prispevka prinese pravico do upokojitve oziroma pokojnine ter invalidskega nadomestila v primeru poškodbe pri delu ali česa podobnega.





Zavarovanec ima pravico tudi do poklicne rehabilitacije, kar pomeni, da se delovnega invalida usposobi za drug poklic ali delo, tako da se lahko ustrezno zaposli in ponovno vključi v delovno okolje ali pa za opravljanje istega poklica ali dela, tako da se mu prilagodi delovno mesto z ustreznimi tehničnimi pripomočki.





Prispevek za zdravstveno zavarovanje





V bruto izplačilo je zajet tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki znaša 65,14 evrov oziroma 6,36 odstotka. Delodajalec prav tako poravna svoj del v višini 67,19 evrov oziroma 6,56 odstotka.





Prispevek za zdravstveno zavarovanje krije vse zdravstvene storitve, ki bi jih lahko zavarovanci potrebovali ob obisku zdravnika. Vir slike Canva.
Prispevek za zdravstveno zavarovanje krije vse zdravstvene storitve, ki bi jih lahko zavarovanci potrebovali ob obisku zdravnika.
Vir slike: Canva.




Ta prispevek krije vse zdravstvene storitve, ki bi jih lahko zavarovanci potrebovali v primeru bolezni in poškodbe izven dela ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe, pišejo na spletni strani ZZZS.





Z drugimi beseda – to zavarovanje poskrbi, da bo obisk pri zdravniku brezplačen oziroma bo strošek poravnan iz »blagajne zavarovanja«. Veste, da bi morali brez tega prispevka plačati tudi samo telefonski pogovor z zdravnikom?





V Sloveniji pa poznamo še dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj so le določene zdravstvene storitve v celoti krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dopolnilno zavarovanje pa sklenemo sami preko zavarovalnic in to predstavlja ločen strošek.





Prispevek za zaposlovanje





Kaj pa skriva v sebi prispevek za zaposlovanje, ki znaša 1,43 evra oziroma 0,14 odstotka ter 0,61 evra oziroma 0,06 odstotka za delodajalca? Ta prispevek predstavlja vir financiranja pravic za primer brezposelnosti.





V primeru, da vas doleti brezposelnost ste lahko opravičeni do denarnega nadomestila, če ste bili za primer brezposelnosti zavarovani vsaj 10 mesecev v zadnjih dveh letih oziroma vsaj 6 mesecev za mlajše od 30 let. Do nadomestila ste opravičeni tudi, če vam delovno razmerje ni prenehalo po vaši krivdi ali volji ter se prijavite na zavodu za zaposlovanje in vložite zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja.





Prispevek za starševsko varstvo





V višini 1,02 evra oziroma 0,10 odstotka se od osnove odtegne prispevek za starševsko varstvo. Višina prispevka je enaka tako za delojemalca kot za delodajalca. Namen starševskega varstva je olajšati položaj staršev ob rojstvu otroka ter zagotavljati pravice, ki so povezane s starševskimi obveznostmi.





Pravice iz naslova starševskega zavarovanja so:






  1. pravica do dopusta (materinski, očetovski ali starševski),

  2. pravica do nadomestila, pravica do krajšega delovnega časa in pravica do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi starševstva,

  3. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok,

  4. pravica do nadomestila v času odmora za dojenje in

  5. pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v času odmora za dojenje.





Namen starševskega varstva je zagotavljati pravice, ki so povezane s starševskimi obveznostmi. Vir slike: Canva.
Namen starševskega varstva je zagotavljati pravice, ki so povezane s starševskimi obveznostmi.
Vir slike: Canva.




Akontacija dohodnine





Med zneske, ki se odštejejo od bruto plače, se šteje tudi akontacija dohodnine, ki jo poravna zaposleni. V tem primeru znaša akontacija 80,99 evrov. To je 16 odstotkov osnove, ki znaša 506,21 evrov. Do take osnove pridemo, če od bruto plače odštejemo seštevek vseh prispevkov, ki jih plača zaposleni, ter splošno olajšavo, ki znaša 291,67 evrov.





Izplačilo delodajalca





Seštevek vseh obveznosti nam pokaže, da je torej končni znesek, ki ga mora delodajalec plačati, 1.189,14 evrov. V ta znesek je vštet tudi prispevek za poškodbe pri delu v višini 5,43. Temu se reče tudi zavarovanje za posebne primere.





ZPIZ to zavarovanje opiše tako: Če osebe opravljajo določene aktivnosti, pri katerih nastane tveganje za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, pa niso na podlagi opravljanja teh aktivnosti že obvezno zavarovane (delavci, samostojni podjetniki, družbeniki ali kmetje), se morajo zavarovati, da pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja, če pri opravljanju teh aktivnosti pride do poškodbe ali poklicne bolezni in nastane invalidnost ali smrt kot posledica take poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.


The post Bruto plača in prispevki: kdo kaj plača, komu in zakaj appeared first on Slovenec.