Bo »ustavni lok« doživel »veliki pok«?


Končno se bo zgodilo. Od 24. aprila lani, ko je opozicija prvič napovedala vložitev konstruktivne nezaupnice vladi, se bo po vsej verjetnosti to zgodilo v petek 15. januarja. T. i. Koalicija ustavnega loka (KUL) bo v parlament vložila predlog, da se razreši sedanja vlada, pod vodstvom Janeza Janša in se na njegovo mesto izvoli predsednika stranke DeSUS, Karla Erjavca.






Preberite tudi:


Kdo je odgovoren za politično nestabilnost v Sloveniji?


»Hočem postati predsednik vlade, imam 46 glasov!«






Erjavec na državnozborskih volitvah ni zbral dovolj glasov, da bi lahko bil poslanec. Torej čigav mandatar naj bi bil?
Erjavec na državnozborskih volitvah ni zbral dovolj glasov, da bi lahko bil poslanec. Torej čigav mandatar naj bi bil?
Vir slike: Primorske novice




Karl Erjavec bi vodil državo s peščico podpore volivcev





Pri vložitvi nezaupnice vladi izstopa nekaj nelogičnosti. Prva je, da je Karl Erjavec na zadnjih državnozborskih volitvah prejel 394 glasov, medtem ko jih je npr. premier Janez Janša prejel 7020. Peščica glasov, ki so jih volivci namenili Karlu Erjavcu niso niti približno zadostovali, da bi prišel v parlament. Več glasov kot Erjavec, jih prejme npr. marsikateri izvoljeni predsednik krajevne skupnosti.





Tako bi mesto premierja rad prevzel nekdo, ki mu volivci niso zaupali niti toliko glasov, da bi lahko prestopil prag parlamenta, on pa bi rad vodil državo v najhujši krizi po drugi svetovni vojni. Ob tem ne smemo niti pomisliti, kako bi se Erjavec sporazumeval z evropskimi političnimi partnerji, saj ne obvlada niti enega svetovnega jezika.





Vprašanje podpore Erjavcu s strani lastnih poslancev





Druga nelogičnost je v tem, da bi Erjavec rad postal premier kljub temu da se že več kot mesec dni ukvarja s prepričevanjem lastnih poslancev, da bi mu vnaprej zagotovili podporo pri glasovanju v parlamentu. Sad njegovega prepričevanja je, da se je z odhodom Roberta Polnarja število poslancev DeSUS-a iz pet skrčilo na štiri.





Še do torka, 12. januarja, ni bilo zanesljivo ali lahko Erjavec sploh računa na glasove svojih poslancev, kateri so še mu preostali. Po več kot šesturnem zasedanju je Erjavec izjavil, da bodo štirje poslanci prispevali podpise podpore. Pri tem ne smemo pozabiti, da imamo za vir samo Erjavčevo izjavo, kaj se je v resnici dogajalo in kaj bodo v resnici naredili poslanci, lahko samo ugibamo.





Imajo Erjavec in KUL težave z matematiko?





Tretja nelogičnost je, da KUL vlaga nezaupnico ob, po njihovih izjavah sodeč, zagotovljenih 43 glasovih. Tudi, če bi KUL in z njim Erjavec, imeli zares zagotovljenih 43 glasov, vsekakor trije glasovi še vedno manjkajo do 46, kolikor jih je potrebnih za izglasovanje nezaupnice.





Če se sploh lahko zadevo razlagamo vsaj približno logično Erjavec in KUL računajo na tajno glasovanje, pri katerem se lahko res zgodi marsikaj. Glede na to, da gre pri glasovanju o nezaupnici tudi za vprašanje političnega preživetja poslancev, je je pričakovati, da nezaupnice ne bo podprlo niti 43 poslancev, saj ob morebitnem razpadu nove vladne koalicije, ne bodo tvegali predčasnih volitev.





Koliko poslancev si sploh lahko privošči predčasne volitve, če Erjavec ne bo dobil 46 glasov?
Vir slike: Delo




Konstruktivnost pomeni ustvarjalnost





Poleg nelogičnosti, ki so vezane predvsem na matematične podatke, imamo tudi vsebinske nelogičnosti, ki jih lahko opazimo pri KUL in Karlu Erjavcu. Slovar slovenskega knjižnega jezika namreč besedo »konstruktiven« opredeli kot nekaj ustvarjalnega in plodnega.





Predlog nezaupnice nima nobene vsebine





Če beremo vsebino predloga konstruktivne nezaupnice, lahko opazimo, da ni v njej praktično nobene vsebine, ki bi vsaj približno nakazovala ustvarjalnost in plodnost. V treh točkah sicer povzame zakaj je potrebno razrešiti Janeza Janšo kot predsednika vlade, ob tem pa navaja tudi življenjepis Karla Erjavca.





Vlagati konstruktivno nezaupnico v času, ko se ves svet spopada z epidemijo covida-19, zahteva še posebej vsebinski pristop, česar pa pri Karlu Erjavcu in KUL ni zaznati. Govori samo o tem, da naj bi se vlada ne znala spopasti z epidemijo, da naj bi Janez Janša kršil načela ustavne ureditve in, da naj bi z nepremišljenimi potezami ogrozil zunanjepolitični položaj Slovenije.





Bo v primeru prevzema oblasti nova koalicija sploh kaj delala?





Če predlog konstruktivne nezaupnice govori o tem, kaj naj bi premier in vlada delali narobe, potem bi bilo logično, da Erjavec in njegova koalicija objavijo tudi svoje lastne predloge, s katerimi se bodo konkretno lotili predvsem spopada z epidemijo. Tako se že v samem predlogu nakazuje edini cilj, ki je v rušenju Janeza Janše. Kaj bo nova koalicija delala po prevzemu oblasti, jim ni niti malo mar.





Ob poskusu vlaganja konstruktivne nezaupnice je najbolj žalostno, da smo slovenski državljani dobesedno talci opozicije in medijev, ki podpirajo njihove destruktivne namene. Odkar je sedanja vladna koalicija prevzela oblast, smo namreč priče nenehnemu pritisku nanjo in to v času, ko bi se morali vsi skupaj po najboljših močeh spopadati z epidemijo.





Predlog nezaupnice spominja na neposrečeno prijavo za zaposlitev





Poizkus prevzema oblasti s strani opozicije spominja na prijavo na zaposlitev s strani kandidata, ki bi ob prijavi zapisal samo kaj je narobe v podjetju, zraven pa bi priložil še svoj življenjepis. Seveda lahko vsi pritrdimo, da noben delodajalec ne bi te prijave niti prebral, kaj šele, da bi jo resno obravnaval.





Delo slovenske vlade zagotovo spada med najodgovornejše delo vsaj v tem trenutku. Seveda se lahko strinjamo, da včasih dela tudi kakšne poteze in odločitve s katerimi se marsikdo upravičeno ne strinja. Vendar, kakor pri vsakem delu, gre tudi pri delu vlade za načelo »kdor dela tudi greši«.





To pa seveda ne opravičuje pogroma, ki ga izvaja opozicija skupaj z največjimi mediji v državi. Pa še to bi bilo do neke razumljivo, če bi opozicija postregla s konkretnimi predlogi, ki odgovarjajo na vprašanja: »Kaj? Kako? Kdaj?« Kdor bo našel v predlogu opozicije vsaj en odgovor, ki bo skladen s trojico navedenih vprašalnikov, mu lahko vsekakor čestitamo.





Si je KUL z Erjavcem na čelu sama spisala sodbo o koncu?
Si je KUL z Erjavcem na čelu sama spisala sodbo o koncu?
Vir slike: Dnevnik




Bo vložitev nezaupnice zapečatila politično pot Karla Erjavca





Ob razmišljanju ob predlogu konstruktivne nezaupnice vladi, smo se dotaknili samo najosnovnejših stvari, kot so nedodelani matematični izračuni glasovanja o nezaupnici in prazne vsebine predloga nezaupnice. Nismo se dotaknili dosedanjega, po mnenju mnogih, spornega političnega življenja Karla Erjavca, ki velja za enega največjih preračunljivcev v zgodovini slovenske demokracije.





Ena izmed glavnih življenjskih zakonitosti pravi, da se vsaka stvar enkrat konča. Tudi za mačko pravijo, da ima devet življenj, pa se vendar enkrat njeno življenje dokončno zaključi. Tako lahko tudi za Karla Erjavca zagotovo rečemo, da se bo kljub njegovi politični trdoživosti njegova politična zgodba zagotovo končala.





Glede na neprepričljivost predloga konstruktivne nezaupnice in še bolj glede na neprepričljivo vsebino programa Karla Erjavca in KUL, lahko z utemeljenostjo sklepamo, da bo tokrat Karl Erjavec storil svoj politični »harakiri«. Sicer pa so že stari modreci rekli, da je vsaka stvar za nekaj dobra.


The post Bo »ustavni lok« doživel »veliki pok«? appeared first on Slovenec.