Bogoslužje je praznovanje Kristusove
skrivnosti, ki je središče zgodovine odrešenja. Vsa bogoslužna dejanja, katerih
vrhunec in krona je evharistija, so praznovanja in obhajanja te skrivnosti,
aktualizacija in oznanilo polnosti odrešenja.
Letni bogoslužni cikel ali bogoslužno
leto v čim večji natančnosti razodene celoten lok Kristusove skrivnosti in
skrivnosti Cerkve. Tako imamo leto za letom priložnost, da vstopamo v skrivnost
in jo podoživljamo ter jo osvojimo za pot svoje lastne skrivnosti odrešenja.
Bogoslužno leto, v katerem se obhajajo
vse evharistične daritve in molitveno bogoslužje, zakramenti in zakramentali,
dobro izraža, kakšna je resnična duhovnost Božjega ljudstva, sklicanega v
Kristusovo Cerkev, ki s svojim Gospodom živi skrivnosti Njegovega življenja,
smrti in vstajenja. Lahko trdimo, da Cerkev to duhovnost ponuja v liturgičnih
knjigah, vendar jih moramo odpreti za obhajanje, za osebno in skupnostno
praznovanje, saj nam zagotavljajo ključ za pravilno in vedno globlje
uresničevanje Božjega načrta.
Bogoslužje je »prva šola duhovnega
življenja«, kot je zapisal sv. papež Pavel VI., in tudi »prvi in najnujnejši
vir« duhovnega življenja, kot so zapisali v Konstituciji o svetem bogoslužju na
II. vatikanskem cerkvenem zboru (B 14). Bogoslužje je tudi prostor
evangelizacije in kateheze, kjer se bistvene vsebine in resnice vere prenašajo
z bogoslužnimi dejanji in z Božjo besedo, ki se oznanja in razglaša. Bogoslužno
leto na organski način izvaja to evangelizacijo in katehezo, bistveno
pedagogiko vere in življenja, ker nam oznanja živo besedo in omogoča Božjemu
ljudstvu, da se nenehno uči skrivnosti Svetega pisma.
Bogoslužje pa je tudi stalno uvajanje
ali iniciacija v svete skrivnosti, kjer se nam priobčuje ali komunicira
izkušnja svetosti. Kar beseda oznanja in teologija razlaga, bogoslužje ponuja v
izkušnjo vere v tisti edinosti, v katero smo kot občestvo povabljeni s svojim
sodelovanjem. V bogoslužnem letu se ta naloga bogoslužja pokaže na poseben način.
Pri bogoslužju obhajamo, se spominjamo, ponavzočujemo in aktualiziramo vse
Gospodove skrivnosti. Povabljeni smo, da vstopamo v osebni odnos s tisto
Besedo, ki se je učlovečila. Ob Božiču in Veliki noči, v postnem in adventnem
času, v času med letom in na praznike svetnikov smo povabljeni, da živimo iste
resničnosti, ki jih praznujemo, da bi si v veri prisvojili, kar nam je
podarjeno z besedo, molitvami, obredi in evharistično skrivnostjo. Bogoslužje
je torej mistagogija Cerkve ali pot v skrivnosti življenja v Kristusu, da bi
živeli evangeljsko resničnost kot vedno globljo lastno izkušnjo.
Iz vsega tega raste liturgična
duhovnost, ki na poseben način skozi celo bogoslužno leto poživlja sintezo
izkušnje življenja v Kristusu, s Kristusom in po Kristusu. Takšna Cerkvi lastna
duhovnost omogoča vsakemu človeku, glede na osebne, skupnostne in družbene
potrebe, da se tako pričakovanja v adventu, kot milosti učlovečenja ob božiču,
odpovedi v postu in veselje ob Veliki noči, izrazijo v konkretnih, osebnih utelešenih
dejanjih.
p. Nikolaj
