Barviti sanjski svet Naninih pesmi in radovedni Povodni mož Ambrož


Na odru Plesnega Teatra Ljubljana (PTL) je bila 25. septembra uprizorjena premiera otroške gledališko-plesne predstave Povodni mož Ambrož/Wattter Man Ambrož Andreja Rozmana Roze v režiji in koreografiji Natalije Manojlović Varga. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma (CD) Ljubljana pa je na samem začetku oktobra stekla ljubljanska premiera gledališko-plesne predstave Nanine pesmi v izvedbi Baleta SNG Maribor, po otroški pesniški zbirki Frana Milčinskega – Ježka, v režiji in koreografiji Valentine Turcu; v produkciji Cankarjevega doma, Drame ter Opere in baleta SNG Maribor.





Ne zgodi se ravno pogosto, da se ljubljansko umetniško dogajanje oplemeniti z dvema plesnima premierama, namenjenima otrokom, in to v kratkem časovnem razmiku, zasnovanima na pesniških verzih naših dveh znanih pisateljev in pesnikov, ki sta obenem še gledališka oziroma multimedijska odrska dogodka.

Glasbeno-plesna predstava, kar baletni koncert Nanine pesmi koreografinje in režiserke Valentine Turcu je, je v nedeljo 5. oktobra doživela še ljubljansko premiero na velikem odru Gallusove dvorne Cankarjevega doma Ljubljana. Spomnimo se, da je predstava premierno že bila uprizorjena ravno na lanski božič kot darilo SNG Maribor vsem našim otrokom, le da takrat kot online premiera, ko je že več kot dva meseca zamrlo kulturno življenje zaradi znane covid epidemije, o predstavi pa se takrat tudi pisalo na portalu Parada plesa. In je to bil obenem tudi najboljši online prenos v živo z odra tistih dni, seveda ob prazni dvorani. Članek si lahko preberete tukaj https://www.paradaplesa.si/na-spici/nanine-pesmi-subtilna-koreografija-in-rezija-valentine-turcu/





Nanine pesmi (foto: Darja Štravs Tisu)




Tudi se je te oktobrske nedelje napolnila velika Gallusova dvorana, njeni obiskovalci pa v večini otroci, ko je vladalo mirno vzdušje, nič tekanja, nič nemira, na koncu pa celoten avditorij skupaj z malimi ročicami intenzivno ploskal, tudi vzkliki bili slišni in znova in znova vabili junake predstave na oder skupaj z avtorico in koreografinjo Valentino Turcu, ki je v enem svojem predgovoru dejala: ” /…/ smo Nana Milčinski, Jani Hace, Matija Krečič, Rok Predin, Nejc Gazvoda in jaz na stežaj odprli številne tematike ustvarjalnega procesa, predvsem vprašanja, v katero smer potuje predstava ter katero vrednoto ponuja otrokom in publiki, ki jo bo spremljala na tej poti.” Vsi imenovani so soavtorji tega glasbeno-plesnega koncerta: Hace in Krečič, glasbeni aranžmaji; Gazvoda, vezno besedilo; Predin, video; vnukinja Nana Miličninski, dramaturginja, režiserka ter pevka, tokrat v interpretaciji naslovne vloge. K celostni obliki predstave so doprinesli tudi: Nataša Recer, kostumografija; Vili Ravnjak, dramaturški sodelavec; Tanja Baronik, asistentka koreografa; Tomaž Premzl, oblikovanje luči; Gregor Mendas, oblikovalec zvoka. Več kot uspelo jim je, da zgodba spevno vzvalovi z glasbo, mladostno poleti v plesnih korakih in se po odru razliva v pojočih verzih dramske zasnove, ko vzgaja in poučuje, tudi umetniško navdihuje, tudi zaobjame široko populacijo različnih generacij; in so spomini iz otroških let tudi najbolj barviti ter živi.





Valentina Turcu (foto: arhiv SNG Maribor)





Mednarodno razpoznavna koreografinja in plesalka Valentina Turcu je svoj umetniški in ustvarjalni potencial uspešno širila ne le na baletne, ampak tudi gledališke in glasbene odre, kar odseva tudi v tej otroški uspešnici, dramsko zasnovani na igrivem ritmu srčnih verzov; ko vsaka pesem postane novo izhodišče pestrega scenskega dogajanja. Plesno-glasbena predstava Nanine pesmi zrači en sam velik srčen in topel objem čiste ljubezni, slikovito in tenkočutno zapredene v pesmih našega velikega pesnika in satirika Frana MilčinskegaJežka, ki jih je podaril in spesnil svoji vnukinji Nani ob rojstvu. Osemnajst ljubečih dedkovih verzov pa našlo svoj prostor v glasbeni slikanici, ki je izšla 2018 pri založbi Sanje. Nana Milčinski je toplo spevno oživljala dedkove, Ježkove pesmi, na odru pa ga prijetno dramsko portretiral in zaigral Bojan Marošević. Valentina Turcu je multimedijsko posegla na gledališki oder, da lahko čas Naninega odraščanja oblikuje v koreografski, poučni veseloigri, kjer se vrstijo ljubki dialogi zvedave vnukinje in njenega dedka. In letijo njune igre sreče in odraščanja, ko gradita lastna obzorja in domišljijska obzorja, ko pa pride zima in se usuje sneg, pa dedkov glas odmeva iz neznane daljave …
Celotni baletni ansambel v sestavi: Ema Perič, Adriana Cioata, Metka Masten, Ines Uroševič, Tanja Baronik, Tiberiu Marta, Sytze Jan Luske, Jan Trninič, Vadim Kurgajev, Mircea Golescu, Cristian Popovici, Lucio Mautone se sproščeno, tudi umetniško nadgrajeno vključuje v dogajanje na odru. Mladostni izrazi, hudomušni pogledi, ko je vsak gib imel svojo pripovedno noto, ki se je dala neposredno začutiti in opaziti.





(foto: Darja Štravs Tisu)




O razliki med online izvedbo predstave v živo in to, ki se ji je tudi v živo sledilo, vendar na prostrani širini odra Gallusove dvorane, je težko kaj reči, saj sta obe v svojem umetniškem okviru odlično stekli; opazno in videno pa kar veliko. Že na začetku, ko se na odru neposredno sledi gibanju lahkotnih zaves pri odprtem oknu, se kar porajajo radovedne napetosti in pričakovanja, saj se za oknom slika barviti sanjski svet, se zavrti pobarvanka letečih balonov, ko oči kar vpijajo sanjsko odrsko dogajanje; kjer plavajo delfini, se obarva morje, tudi se ugleda stari televizor z zamrznjeno sliko mojstra besede Ježka, in se zdi, da bo to vse nenadoma priletelo v sobo, vendar pa vzletijo ob oknu in izginejo. Tako živo se scene na online poslikavi ni moglo doživeti.





(foto: Darja Štravs Tisu)




Tokrat pa še posebej zablestel Jan Trninič ob svojih letečih višavah in v duetu skupaj s plesno Nano, mlado balerino velikih amplitud, Emo Perić. Tudi oba s celotnim ansamblom in dedkovim plesnim dvojnikom bila prisotna na sceni vseh 45 minut trajanja. Prostora pa dovolj za vse, za široko promenado, na kateri se ves čas toliko dogaja, tudi zabava ob pustnih šemah ali pa si sledijo morske dogodivščine. Največ se dogaja na veliki zofi, na kateri je vzdušje povsem domače, le da tokrat na njej zaseda velika druščina Baletnega ansambla SNG Maribor, neposredno obsijana z odrskimi lučmi.





Poklon ustvarjalcev s koreografinjo in režiserko Valentino Turcu in Nano Milčinski (foto: Darja Štravs Tisu)





Predstava Nanine pesmi v koprodukciji Cankarjevega doma Ljubljana, Drame ter Opere in Baleta SNG Maribor bo na sporedu Velike dvorane SNG Maribor od 17. do 19. novembra v dopoldanskem času.





Povodni mož (foto: Jaka Varmuž)




Ob koncu septembra, natanko 25., je prvič uzrl oder Plesnega Teatra Ljubljana Povodni mož Ambrož, ki je priplaval iz temnih vodnih globin, da bi razveselil ljubljanske otroke, starejše od štirih let, ki so se že ob vhodu v dvorano PTL zagledali v domišljijsko sceno intenzivno obarvanih cevastih oblik, tako kot se na fotografijah sledi pestro obarvanemu podvodnemu svetu. In je scena (scenografija: Sara Slivnik) domiselno oblikovana iz nešteti odpadnih materialov, ki smo jim žal priča na zemeljski površini, tudi v vodnih globinah; na tleh pa prisesana še velika obličja beline, ki valovijo skupaj z vizijo vode.





(foto: Drago Videmšek)




Premiera otroške gledališko-plesne predstave je nastala po avtorskem konceptu in v koreografiji ter režiji Natalije Manojlović Varge, hrvaške koreografinje, ki živi in deluje v Sloveniji. Predstava sloni na avtorskem besedilu pisatelja, pesnika in režiserja Andreja Rozmana Roze, ki sproti v živo bere besedilo v napoved scenskemu dogajanju: je tudi soavtor in je vključen v soustvarjanje tega veselega in poučnega scenskega dogodka, ki ga primerno osvetli svetlobni oblikovalec Janko Oven, zadolžen še za tehniške rešitve, teh pa gotovo ni malo, ko se vodni prebivalci skušajo prebiti skozi svet podvodne favne, na predstavi pa med ogromnim ‘cevovodjem’. V proces plesnega soustvarjanja so vključene tudi sodobne plesalke: Barbara Kanc, Katarina Barbara Kavčič in Ines Špik k.g, ki v svojih gibih prevetrijo in vzvalovijo močvirno vodovje Ljubljane, ki ga ustvarja in gradi tudi zgovorni Andrej Rozman.





(foto: Jaka Varmuž)




Povodni mož Ambrož nikakor ni podoben onemu Prešernovemu in zgodovinskemu, je veseljak, ki rad ponagaja ribam, vendar ga pesti starševska zahteva, da se mora oženiti. Pa kaj ko ne najde nobene mladenke v svojem vodnem bivaku, zato se napoti na površje, kjer skuša biti prijeten zapeljivec. Žal pa se ga ženske kar izogibajo, saj čudno diši (smrdi) in je nenavadno opravljen. Ni se pustil preplašiti, ker ga mladenke ne marajo, ampak kar se da hitro prilagoditi novemu okolju, zato se odene s primerno tkanino (kostumografija: Vasilija Fišer; oblikovaje mask in izvedba: Alja Sušnik, Tinka Prpar). Takoj zatem pa Ambrož dobi delo pri neki ženski, kjer bi moral odmašiti zamašene cevi, njih umazanijo pa spustiti, kar zliti v vodo. To ga je spravilo v slabo voljo, saj ve, da se tako onesnažuje okolje, tudi voda in življenje v vodi. Žalostni trenutek pa kaj hitro osvetlila sreča, ko tam spodaj opazi mladenko svoje vrste in se začne njuna nova zgodba srečnega konca. Že med obiskom pri ‘ta zgornjih’ na Zemlji se je kar naprej čudil njihovim navadam, npr. ko ne pijejo čiste vode, ampak neko čudno obarvano tekočino, ko sam ve, da je čista voda največji zaklad zdravja …





(foto: Drago Videmšek)




Predstava Povodni mož Ambrož zabava in spodbuja otroško radovednost ter ustvarjalnost. Saj otroci na sceni sledijo mnogim uporabnim predmetom, ki se kopičijo vsepovsod na odpadnih površinah, z njimi pa se lahko celo veliko gradi, kot je bilo opazno na sceni. Ambrožev svet je čist in miren, v glasbi to tišino in zvoke na površju vodne gladine, kot tiste v globinah, ambientalno oriše avtor in izvajalec skladbe Blaž Celarec. Predstava kar dobro osvetli obstoječe stanje, da človek tega sveta ni ogrožen, ampak je sam tisti izvor nesnage in odpadkov, ki ogrožajo in uničujejo nedolžna življenja drugih prebivalcev mirnega in barvitega sveta na tej naši Zemlji. Že zarana je treba ozaveščati mladi rod te krute resnice, kar se v dobro zastavljeni zgodbi o Povodnem možu Ambrožu tudi primerno otrokom predstavi in odigra.





(foto: jaka Varmuž)




Gledališko-plesna predstava Povodni mož Ambrož je nastala v produkciji PTL, kreativna producentka pa Katja Somrak. Po premieri so bile uprizorjene še štiri ponovitve v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem času, vse pa prepolne velikih radovednih oči. Predstava je bila uvrščena tudi v program 13. Bobrov, ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje, ko je te festivalske dni ljubljansko ozračje preplavil otroški živ-žav v času od 18. 9. do 2. 10.