Nekoč je rada ušpičila kakšno vragolijo, danes je redovnica in vodi dijaški dom

Ko ji dijaki postrežejo s posebno domiselnim izgovorom, se sestra Urša Šebat včasih samo nasmehne. Dobro se namreč spomni, kako jih je iskala sama, ko je še sedela v šolskih klopeh v Št. Petru na avstrijskem Koroškem. Danes tam vodi dijaški dom, v šoli poučuje verouk in etiko, ob večerih pa z dijaki rada zapoje, gre na nogomet ali se z njimi usede v kapelo. Včasih je dovolj že, da z njimi malo posedi in sliši, kakšen dan je za njimi. O svojih najstniških vragolijah pripoveduje z nasmehom, prav tako odkrito pa govori o času, ko je molila za bodočega moža, čeprav jo je vse bolj vleklo v samostan. Odločitev je dolgo zorela. Da jo je nazadnje lahko sprejela z veseljem, sta ji pomagali dve romanji in nekaj čisto preprostih srečanj na poti. V Št. Petru ste nekoč sami sedeli v šolskih klopeh, danes pa tam spremljate mlade pri odraščanju. Kakšna najstnica ste bili in v čem se danes prepoznate Več;