Mlada dekleta v Zasavju do rešitev za življenje na luni

Trbovlje so prejšnji teden zaživele v duhu računalniških tipk, domišljije in druženja. Več kot 100 osnovnošolk je na Hackathonu Girls Do Code 2025 v Katapultu – Dewesoft ustvarjalo svoje prve projekte umetne inteligence in dokazalo, da tehnologija nima spola – ima pa srce, radovednost in voljo do učenja.

“Ženske so prihodnost tehnologije … dovolj je eno dekle, ki si upa začeti,” je zbrane nagovorila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. “Takšni dogodki pomembno vplivajo na enakost spolov v tehnologiji in s tem na prihodnost digitalne družbe.”

Ksenija Klampfer, Ministrstvo za digitalno preobrazbo

Raziskovanje življenja na Luni in boljše rešitve z vključitvijo žensk

Dekleta so na posebnem dogodku raziskovala svet umetne inteligence in z uporabo Dewesoft opreme za natančne meritve iskale rešitve za življenje na Luni. Delovale so v skupinah, kjer je vsaka prispevala nekaj svojega. Pri razvijanju projektov pa so spoznale, da ima tehnologija lahko zelo široko uporabno vrednost. Med najštevilčnejšimi v vseslovenskem projektu so bila dekleta iz Zasavja. Mar z njimi prav najmanjša slovenska regija postaja eno od središč digitalne radovednosti in ustvarjalnosti med mladimi dekleti?

“Vemo, da inženirk primanjkuje, zato nam je pomembno, da se dekletom predstavi inženirske poklice in da jim damo možnost, da lahko v praksi preverijo in poskusijo, kaj to lahko pomeni,” je povedala Ana Pleško, direktorica Symbioze. “Ženske pogosto drugače pristopamo k reševanju problemov, zato je pomembno, da smo vključene v razvoj tehnologije – s tem nastajajo bolj raznolike in celovite rešitve.”

Ana Pleško, Symbioza

Sonja Šmuc iz podjetja Dewesoft je ob tem dodala: “Če deklicam ne damo priložnosti, da spoznajo programiranje, se v tem ne morejo prepoznati. Mi jim želimo odpreti ta vrata.”

Obljuba prihodnosti

Ob priložnosti je Klampfer obljubila, da bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo “pot do tehnologije delal čim bolj široko in prijazno. To pomeni več delavnic, priložnosti, mentorjev ter odprtih vrat v laboratorije in podjetja.” Hkrati je dekleta opozorila tudi na odgovorno uporabo spleta: “Na internetu bodite prijazne in pogumne, a tudi pazljive. Ne delite osebnih podatkov, če niste povsem prepričane. Če vas kaj skrbi, se posvetujte z odraslimi, ki jim zaupate. Tehnologija je čudovita, a le če jo uporabljamo pametno, odgovorno in varno. Včasih se zdi, da je tehnologija nekaj, kar je ‘za izbrane’. A povem vam skrivnost – tehnologija je za radovedne.”

Sanje mladosti ali pisanje prihodnosti?

Dekleta so s svojim pogledom na tehnologijo navdušila mentorje in organizatorje. V pogovorih so delile svoje izkušnje in sanje.

“Zgradili smo bazo na Luni – Lunarnico. V bazi, ki bo dovolj velika za 6-7 oseb, bomo imeli rastline, bazen in robotskega psa! Mene je že nekaj časa zanimala tehnologija in umetna inteligenca. Ne vem, če bi se s tem res ukvarjala, ampak mi je zelo všeč, da sem prišla sem in spoznala nove prijateljice.” – Zoya, 13 let

“Rada programiram, ampak tudi pišem. Mogoče bom zdravnica, ki uporablja umetno inteligenco.” – Ana, 10 let

“Programiram že pet let. Lani sem zmagala na državnem tekmovanju za osmošolce iz Pythona.” – Jovana, 15 let

Jovana, 15 let

Raznolikost njihovih interesov dokazuje, da dekleta vidijo umetno inteligenco kot orodje, ne omejitev. Zgodnja izpostavljenost tehnologiji tako postaja ključen dejavnik pri oblikovanju samozavestnih, radovednih in ustvarjalnih deklet, ki bodo sooblikovala prihodnost. Gre za vlaganje v prihodnost – ustvarjanje mostov med mladimi, podjetji in državo. To je tudi vizija ministrstva – digitalno vključujoča družba, kjer imajo dekleta enake možnosti in dostop do digitalnih veščin.

Če je še pred kratkim veljalo, da so tehnični poklici rezervirani za moške, se ta trend počasi
spreminja. Trenutno je v Sloveniji po podatkih ministrstva delež žensk v tehničnih poklicih okoli 17 odstotkov. Njihov cilj na tem področju pa, da se do leta 2030 poveča na 30 odstotkov. “Vsakič, ko nekaj ne deluje, se naučimo nekaj novega. In to znanje je vaša supermoč,” je ob koncu dekletom sporočila ministrica za digitalno preobrazbo. Tehnologija ni “moška stvar” – je prihodnost vseh nas. Podjetja, šole in starši imajo pri tem ključno vlogo, saj lahko s podporo, zgledom in priložnostmi pomagajo dekletom, da zrastejo v pogumne ustvarjalke prihodnosti. In kdo ve – morda bo naslednja inženirka, ki bo gradila življenje na Luni, prav iz Zasavja.

Sorodni članek:

Ta mlada Zasavca sta dokaz, da se splača raziskovati domače okolje

The post Mlada dekleta v Zasavju do rešitev za življenje na luni appeared first on ZON.