Krovna zveza za psihoterapijo izpostavlja prednosti predloga zakona

V Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo pozdravljajo predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki čaka na obravnavo v DZ. Zakon je obljuba vseh nas za bolj zdravo družbo, so člani zveze poudarili na današnji novinarski konferenci. Menijo, da bo zakon, ki je sicer dregnil v obstoječi sistem dela v zdravstvu, vnesel določen red.

“Psihoterapevti delujemo že 30 let in Slovenska krovna zveza za psihoterapijo v zadnjih 20 letih opozarja na pravno ureditev tega poklica,” je opozorila predsednica zveze Ksenja Kos. Poudarila je, da je odgovornost za duševno zdravje na celotni družbi in vseh ministrstvih, ne le ministrstva za zdravje, ki je prevzelo nalogo priprave zakona.

“Odgovornost je tudi na vseh strokovnih delavcih na področju duševnega zdravja, da se v katerihkoli okoliščinah vedemo dostojanstveno in etično. To je za ljudi v stiski še posebej pomembno. Opredelitev psihoterapevtov za nekompetentne in nosilce kvaziznanosti ni zgolj poniževanje, ampak etično sporno javno delovanje, ki tudi vpliva na ljudi v duševni stiski,” je poudarila Kos.

Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je sicer dregnil v obstoječi sistem dela v zdravstvu.

“Že danes vemo, da tam deluje tudi nezdravstveni kader, ki tvori pomembne dele nujnega timskega dela. Zdaj bo del takšnih timov lahko tudi psihoterapevt. Želim si, da bomo prerasli nasprotovanja in dali priložnost sodelovanju, kjer vsak član tima nosi svojo odgovornost. S tem pa omogočili ljudem, da pravočasno pridejo do brezplačne pomoči,” je še poudarila Ksenja Kos.

Podpredsednica krovne zveze Nuša Kovačević Tojnko je med drugim poudarila, da predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti predstavlja ključen korak za duševno zdravje Slovencev, da si psihoterapija zasluži status samostojnega poklica. Meni, da bo regulacija izboljšala varnost in dostopnost storitev. “Psihoterapija ni le pogovor – je znanstveno podprta disciplina, ki izboljša duševno zdravje,” je poudarila. Izpostavila je tudi, da so v krovni zvezi zagovorniki treh izobraževalnih poti za naziv poklica psihoterapevt.

Predsednica strokovnega sveta Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Tamara Trobentar pa je poudarila, da je prizadevanje za zakonsko ureditev psihoterapije kot samostojnega poklica primarno etično vprašanje.

“Da poskrbimo za ranljive posameznike in skupine, ki potrebujejo pomoč, je naša etična odgovornost. Dolgoletna neurejenost področja duševnega zdravja pa predstavlja neodgovorno držo vseh vpletenih, še posebej tistih, ki si prizadevajo, da zakonske ureditve ne bi bilo,” je dejala. Obenem je izpostavila, da ker ni nadzora na tem področju, so lahko izvajalci psihoterapije tudi strokovno vprašljivi posamezniki.

Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti je vlada potrdila 10. aprila letos. Predlog, katerega cilj je večja dostopnost do psihoterapije, umešča psihoterapijo med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence. Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov menijo, da vpeljuje tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni.

Slovenska krovna zveza za psihoterapijo je zveza 12 društev, ki izvajajo izobraževanje, raziskovanje in praktično dejavnost na področju psihoterapije.