Ko so na poti iz Dalmacije kolone, veliko Slovencev izbere ta izvoz z avtoceste

Ob koncu poletnega vikenda, ko se množice turistov vračajo iz Dalmacije proti severu, se prometni tokovi pogosto ustavijo tam, kjer si vozniki najmanj želijo – tik pred mejo. Ena od točk, kjer se prometna gneča redno pojavlja, je cestninska postaja Bosiljevo na avtocesti A1 med Rijeko in Zagrebom. Slovenci, vajeni zastojev in dolgih ur v kolonah, so v zadnjih letih razvili alternativo: obvoz skozi Gorski kotar in izstop pri Ogulinu ali Bosiljevem, s ciljem doseči mejni prehod Pribanjci–Vinica.

Bosiljevo, izvoz z avtoceste

Stik Dalmacije in realnosti – kjer se vse ustavi

Avtocesta A1 je hrbtenica hrvaškega turizma. Povezuje prestolnico s Splitom, Zadrom in Dubrovnikom, hkrati pa je ključna tudi za Slovence in Avstrijce, ki množično obiskujejo Jadran. Običajno deluje tekoče, dokler se vozila ne začnejo združevati v en sam prometni tok proti severu. In ta tok neizbežno zadene v prometni zamašek – cestninsko postajo Bosiljevo in naprej pred Karlovcem.

Bosiljevo se je iz prometnega križišča prelevilo v sinonim za čakanje. Med konci tedna, zlasti v avgustu, so čakalne dobe lahko tudi več kot eno uro. Slovenci, ki jih doma čaka še več ur vožnje do Novega mesta, Ljubljane ali Celja, se zato odločijo, da gneči rečejo adijo – in zavijejo z avtoceste.

Izvoz, ki je postal rešitev

Vozniki, ki spremljajo prometne informacije ali imajo slab predčut, pogosto že pri Ogulinu sprejmejo odločitev – dovolj avtoceste, čas je za regionalne poti. Nekateri se odločijo za izvoz Bosiljevo jug in se usmerijo proti kraju Vojnić. Od tam jih pot vodi do mejnega prehoda Pribanjci in naprej skozi Belo krajino ali Kočevsko proti notranjosti Slovenije.

Mejni prehod Pribanjci–Vinica je manj obremenjen. Ceste do njega so sicer ozke in na mestih zahtevajo več pozornosti, a voznikom to odtehta izgubljene minute v kolonah. Dodatna prednost: pot je slikovita in večinoma ovita v zelenje, daleč od betonske sivine avtocest.

Vinica je tiha junakinja nedeljskih povratkov

Vinica, obmejni kraj sredi Bele krajine, je do nedavnega živel v senci večjih mejnih prehodov, kot so Metlika, Obrežje in Gruškovje. A prav zaradi tega je postal mamljiv za tiste, ki ne marajo čakanja in bi raje naredili nekaj dodatnih kilometrov, če se s tem izognejo prometnemu peklu.

Pribanjci–Vinica je sicer regionalni prehod, zato za večje avtodome in tovornjake morda ni najboljša izbira. A za osebna vozila, še posebej z izkušenimi vozniki, je to dragocena bližnjica.

Google Maps pozna pot – a ni vedno pameten

Ena od zanimivosti je, da številni uporabniki Googlovih zemljevidov opazijo obvoz šele, ko jih aplikacija nanj sama opozori. Če se vklopi pametni algoritem in zazna čakalne dobe na Bosiljevem, pogosto predlaga izvoz proti Vojniću. Vendar včasih ta opozorila pridejo prepozno – na točki, kjer možnosti za zavoj ni več.

Izkušeni popotniki so si zato v zadnjih letih izdelali lasten sistem odločanja. Poleti spremljajo stanje na promet.si, družbenih omrežjih in radijskih postajah. Če je čakalna doba pred Karlovcem daljša od 30 minut, se brez pomisleka odločijo za izvoz.

Kdaj se splača izbrati obvoz?

Obvoz prek Vinice je najbolj smiseln ob naslednjih pogojih:

• kadar je zastoj pred cestninsko postajo Lučko (Zagreb) daljši od 30 minut,
• kadar se pričakuje zgostitev prometa na obvoznici Zagreb (npr. ob koncu vikenda),
• če potujete proti Novemu mestu, Ljubljani ali okolici Kočevja,
• če se na poti ne mudi in želite bolj umirjeno vožnjo.

V vseh teh primerih je izhod z avtoceste lahko tisti odločilni premik, ki razdeli dan med stresno vožnjo in prijetnim vračanjem domov.

Dve alternativni poti, da se poleti iz Dalmacije ne boste vračali 7 ur

Cestne pasti in nasveti za pot

Cesta od Bosiljeva do Pribanjcev ni avtocestna. Gre za regionalne ceste, ki so na nekaterih mestih ozke, nepregledne in brez posebnih oznak. V slabem vremenu je dodatna previdnost nujna. Prav tako velja opozoriti, da ni veliko bencinskih črpalk, trgovin ali postajališč ob poti, zato je smiselno, da rezervoar pred izvozom ni na zadnji četrtini.

Navigacija je zanesljiva, a včasih vas pripelje na manj uhojene poti. Domačini svetujejo, da se držite glavne smeri Bosiljevo–Vojnić–Pribanjci, saj je to razmeroma zanesljiva in ustaljena pot za prečkanje meje.

Psihološki učinek izogibanja kolonam

Obvoz je več kot le taktična poteza – je tudi psihološko olajšanje. Mnogi vozniki pravijo, da raje vozijo deset minut več po prazni cesti, kot da stojijo v koloni na soncu. Občutek, da se premikaš, je pogosto boljši od počasnega stopicanja v koloni brez konca.

Ta občutek izbire in nadzora nad potjo je postal pomemben element sodobnega cestnega potovanja. Zato ni presenetljivo, da Slovenci, znani po svoji iznajdljivosti na poti, iščejo in najdejo tudi takšne rešitve, ki niso zapisane v turističnih vodičih.

Alternativni prehodi za tiste, ki potujejo drugam

Čeprav je Vinica odlična izbira za Belo krajino in Ljubljano, obstajajo še drugi alternativni prehodi za tiste, ki gredo v Maribor, Celje ali na Koroško. Med njimi velja omeniti:

• mejni prehod Metlika – pogost, a tudi obremenjen,
• mejni prehod Obrežje – avtocestni, z večjimi čakalnimi časi,
• mejni prehod Rigonce – primeren za osebna vozila, a odvisen od trenutnega prometa.

Vsak od teh ima svoje prednosti in slabosti, a vsi skupaj kažejo na en trend – iskanje alternativ znotraj vedno bolj nasičenih prometnih tokov.

Promet na Hrvaškem: Kako se izogniti največjim prometnim zastojem v 2025

Objava Ko so na poti iz Dalmacije kolone, veliko Slovencev izbere ta izvoz z avtoceste se je pojavila na Vse za moj dan.