Kdaj se začnejo oglašati škržati in zakaj jih slišimo le poleti

13 hours ago 16

ARTICLE AD

Sonce žge na prazne kamnite zidove, v senci oljk je tišina, iz katere izstopa en sam zvok – ritmično brnenje škržatov. Njihova pesem ni naključje, ni le ozadje razglednic iz Dalmacije, temveč rezultat natančno določenih pogojev. V Sloveniji in na Hrvaškem škržati naznanjajo začetek pravega poletja – ne meteorološko, ampak biološko.

Zvok, ki napove vroče dni

Zvok škržatov nas običajno ujame nepričakovano. Nekega dne je tišina, naslednjega pa se zdi, da je ves zrak prepojen z njihovim oglašanjem. Mnogi se sprašujejo, zakaj jih slišimo le poleti, kaj pomeni njihova prisotnost in kaj nam povedo o temperaturi okolja. Odgovori na ta vprašanja niso le biološki, temveč tudi kulturni – in delno nostalgični.

Kdaj začnejo peti?

Temperatura je ključni sprožilec

Škržati niso glasbeni virtuozni ustvarjalci. Njihov začetek oglašanja ni stvar navdiha, temveč termometra. Vse se začne, ko temperatura zraka preseže okvirno mejo 25 °C. Bolj ko je vroče, bolj intenzivno je oglašanje. Najglasnejši so pri temperaturah med 30 in 35 °C.

V praksi to pomeni, da jih na obali slišimo konec maja ali junija, na celini pa bolj proti sredini poletja – in še to le, če živijo na dovolj toplih mikrolegah.

Dnevni ritem oglašanja

Škržati niso nočni pevci. Njihovo oglašanje se začne čez dan, običajno okoli 10. ure dopoldne, postaja glasnejše do 14. ali 15. ure, nato pa počasi pojenja, ko se ozračje ohladi. Ponoči ponavadi utihnejo, ker temperatura močno pade, njihov notranji »termostat« pa se izklopi.

Tako njihova pesem deluje kot naravni barometer – če jih slišimo, pomeni, da je sonce opravilo svoje.

Zakaj se oglašajo?

Ljubezenska pesem, a le moška

V nasprotju z ljudmi škržati »pojejo« izključno moški osebki. Oglašanje ni namenjeno estetiki ali navdihu, temveč privabljanju samic. Vsaka vrsta ima svoj vzorec oglašanja, s katerim sporoča pripravljenost za parjenje. Zvok je ustvarjen z vibriranjem posebnih membran, ki se nahajajo na zadku škržata. Zrak v telesni votlini ojača vibracijo, podobno kot zvočna škatla na kitari.

Samice izberejo partnerja na podlagi jakosti in ritma oglašanja. Močnejši zvok pomeni bolj vitalnega samca – in s tem večjo možnost uspešnega razmnoževanja.

Glasni do skrajnosti

Zvok škržatov je lahko presenetljivo glasen – tudi do 100 decibelov. To je primerljivo z delovanjem kosilnice ali bližnjim vlakom. Zato lahko zvok postane nadležen, še posebej v senci borovcev, kjer jih je več skupaj.

Njihov oglas ni prijazen do nežnih ušes, a ima namen. Hrup odvrne plenilce, preglasi druge samce in poveča možnosti za uspešno parjenje.

Škržati v Sloveniji in na Hrvaškem

Geografija in prisotnost

V Sloveniji jih najdemo predvsem na Primorskem, predvsem ob morju in v zaledju Istre. Najbolj znani predstavniki so škržat grlenec (Lyristes plebejus) in nekatere manjše vrste, ki so s prostim ušesom manj zaznavne. V notranjosti Slovenije so redkejši, čeprav jih ob vročih in suhih poletjih lahko slišimo tudi na Goriškem ali v Beli krajini.

Na Hrvaškem pa so neizogiben poletni spremljevalec. Od Kvarnerja do Dalmacije jih je ogromno, njihov zvok pa povezan z doživetjem morja, vonjem po soli in ritmom dopusta. Tujci jih pogosto doživljajo kot eksotiko, domačini pa kot samoumevni element naravne kulise.

Sezonski pojav

Njihovo oglašanje traja od maja do septembra, najintenzivneje pa junija, julija in avgusta. Po prvih hladnejših nočeh začnejo postopoma izginjati, njihova prisotnost pa se spet nadaljuje šele naslednje leto.

Kaj pomeni njihova prisotnost?

Ekološki pokazatelj zdravja okolja

Škržati živijo predvsem na drevesih, borih, oljkah, hrastih in sadnem drevju. Potrebujejo suh zrak, visoke temperature in neokrnjeno naravno okolje. Njihova prisotnost je pogosto pokazatelj, da gre za ekološko stabilen habitat, kjer so razmere primerne za življenje občutljivih žuželk.

Ker njihov razvoj traja dolgo – nekatere vrste potrebujejo tudi do 17 let v tleh kot ličinke, preden se pojavijo kot odrasli osebki – so posebej ranljivi za spremembe v okolju.