Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU slovesno obeležil 80 let obstoja

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob koncu današnje slovesnosti inštitutu tudi podelila posebno priznanje.

Slavnostni govornik na slovesnosti je bil premier Robert Golob, ki je poudaril pomen slovenščine za bistvo narodne identitete, sicer pa je menil, da je naloga vlade, da ustvarja pogoje za uspešno delo inštituta za nadaljnjih 80 let. Prav kombinacija naporov in predanega dela sodelavcev inštituta ter razumevanja tega s strani vlade je po njegovem mnenju dober temelj, da bo “slovenščina še naprej ostala naše bistvo in intima in hkrati tudi naša prihodnost”.

Kot je v izjavi za STA povedal sedanji predstojnik Kozma Ahačič, je inštitut v minulih osmih desetletjih vse uporabnike slovenščine opremil s pripomočki za dobro rabo slovenščine tako v vsakdanjem življenju kot tudi v medijskem, strokovnem in znanstvenem življenju ter šoli in slovenščini tudi omogočil, da je danes med najbolje opremljenimi jeziki na svetu.

Vsi jeziki na svetu, tako manjši in večji, se v sodobnem globaliziranem svetu danes spopadajo s podobnimi težavami, kot je nesporni primat angleškega jezika, a se slovenščina po oceni Ahačiča z njimi spopada uspešno, kar je, kot je še dodal, zasluga številnih ljudi, ki se trudijo tako na strokovnem, znanstvenem kot tudi na medijskem in šolskem področju.

“Glede na ostale smo v razmeroma dobri kondiciji, ampak če ne bomo redno telovadili, nam ne bo dobro,” je še opozoril Ahačič, ki za ohranitev in razvoj slovenskega jezika slovenskemu posamezniku svetuje, da naj ob uporabi mobitela, gledanju televizije ali nastavitvah podnapisov in računalniških operacijskih sistemov dosledno uporablja slovenski jezik.

Prav danes se je tudi začela dvomesečna javna razprava zadnjih poglavij najnovejšega slovenskega pravopisa, ki mu bo 1. februarja sledila še dvotedenska razprava o celotnem slovenskem pravopisu. Kot je za STA povedala vodja oddelka za pravopis na inštitutu Helena Dobrovoljc, je pričakovati, da bo delo na novem slovenskem pravopisu končano v letu dni.

Kot je še pojasnila, so se avtorji novega pravopisa že pri prvem poglavju o pisnih znamenjih odločili, da so vsa ločevalna znamenja, ki vplivajo tudi na pregibanje, sestavni del teh tujih imen, in jih je danes s pomočjo vseh računalniških orodij tudi zlahka zapisati. Pri jezikih, ki nimajo standardiziranih latiničnih pisav, kot so na primer cirilica in arabščina, pa je vedno na mestu dvostopenjski način prevzemanja, kar pomeni najprej prečrkovanje, ki mu sledi podomačitev, je pojasnila.

Na inštitutu prav od danes tudi začenjajo z delom na novi slovenski slovnici, ki bo nastajala prek posebne spletne strani, v okviru katere bo prvič po letu 1976 nastajala nova znanstvena slovnica slovenskega jezika.

Kot je pojasnil raziskovalec na oddelku inštituta za leksikologijo Dejan Gabrovšek, želijo z novo slovnico celostno opisati sodobni knjižni jezik 21. stoletja in zajeti tako jezikoslovni napredek zadnjih desetletij kot tudi napredek, ki so ga prinesle nove tehnologije. Bo pa nova slovenska slovnica zasnovana tako, da bo uporabna za različne profile uporabnikov.

Inštitut je ob svoji 80-letnici izdal tudi posebno knjigo Slovar časa s podnaslovom 300 besed za 300 tednov, v kateri je predstavljeno tako delo inštituta kot tudi besede, ki so zaznamovale zadnjih šest let in so bile v dnevniku Delo med letoma 2019 in 2025 objavljene kot besede tedna.

Inštitut, ki ima danes šest oddelkov, jezikovnotehnološki razvojni center, fonolaboratorij in svojo knjižnico in od leta 1981 deluje v sklopu ZRC SAZU, je poimenovan po slovenskem jezikoslovcu Franu Ramovšu (1890-1952), ki je zaslužen za njegovo ustanovitev in ga je kot prvi njegov predstojnik vodil vse do svoje smrti.