Novica o okužbi s hantavirusom na križarki je marsikoga spomnila na začetek pandemije covida-19, ko so se informacije o novem virusu hitro spreminjale, strah pred širjenjem pa je prerasel v zapiranje držav, omejitve potovanj in vsakdan, ki si ga prej skoraj nismo znali predstavljati. Zato ni presenetljivo, da se ob omembi virusa, križarke in hude bolezni znova pojavljajo vprašanja: ali gre za novo grožnjo, ali se virus lahko širi med ljudmi in ali bi lahko sledili novi ukrepi?
Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je tveganje za Slovenijo glede hantavirusne okužbe na križarki zelo majhno oziroma zanemarljivo. NIJZ je o primeru obveščen prek sodelovanja z mednarodnimi strokovnimi mrežami, Svetovno zdravstveno organizacijo in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, vendar za zdaj ni znakov, da bi dogodek predstavljal širše javnozdravstveno tveganje za našo državo.
Hantavirusi namreč niso novi virusi, prav tako pa se večinoma ne širijo na način, kot smo ga poznali pri koronavirusu. Praviloma se prenašajo z glodavcev na ljudi, najpogosteje z vdihavanjem delcev, ki nastanejo iz posušenih izločkov okuženih miši ali drugih glodavcev. Ti viruse izločajo z urinom, iztrebki in slino, sami pa običajno ne zbolijo.
Prenos med ljudmi je izjemno redek
Rod hantavirusov obsega več deset vrst. Pri večini je za človeka ključen stik z okoljem, onesnaženim z izločki okuženih glodavcev, ne pa stik z drugim človekom. Prenos med ljudmi je zelo redek in je bil doslej opisan predvsem pri andskem virusu, ki kroži v Južni Ameriki, zlasti v Argentini in Čilu.
Tudi pri tem virusu epidemiološke raziskave kažejo, da za okužbo ni dovolj običajen kratek stik, kakršnega imamo v trgovini, službi ali javnem prevozu. Za prenos je bil praviloma potreben tesen in dolgotrajen stik z bolnikom v zgodnji fazi bolezni, najpogosteje znotraj gospodinjstva oziroma družine.
Pomembno je tudi, da ni dokazov, da bi se andski virus trajno širil po zraku ali povzročal dolgotrajno širjenje v skupnosti oziroma zdravstvenih ustanovah. To je ena ključnih razlik v primerjavi z virusi, ki se učinkovito prenašajo med ljudmi in lahko povzročijo velike epidemije.
Kaj je hantavirusni pljučni sindrom?
Pri obolelih na križarki so potrdili hantavirusni pljučni sindrom, hudo obliko bolezni, ki jo povzročajo nekatere vrste hantavirusov, med njimi tudi andski virus. Bolezen se sprva lahko kaže podobno kot gripa: z vročino, mrzlico, glavobolom, slabim počutjem, bolečinami in včasih prebavnimi težavami.
V težjih primerih pa lahko okužba napreduje v resno prizadetost pljuč in srca. Pri bolnikih se lahko začne v pljučih nabirati tekočina, pojavijo se dihalna stiska, srčno popuščanje in šok. Smrtnost pri tej obliki bolezni je visoka, po navedbah strokovnjakov lahko dosega med 30 in 60 odstotkov.
Prav ta podatek je razlog za zaskrbljenost, vendar ga je treba razumeti v pravem kontekstu: bolezen je lahko zelo nevarna za okuženega posameznika, to pa še ne pomeni, da ima virus velik potencial za množično širjenje med ljudmi.
V Sloveniji andskega virusa ni
V Sloveniji andskega virusa ne poznamo. Pri nas se pojavljata predvsem virusa Puumala in Dobrava, ki povzročata hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, bolj znano kot mišja mrzlica. Gre za drugačen potek bolezni kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu. Pri mišji mrzlici so najbolj prizadete ledvice, potek pa je praviloma blažji.
Tudi smrtnost je bistveno nižja kot pri hantavirusnem pljučnem sindromu in znaša okoli en odstotek. Okužbe se v Sloveniji najpogosteje zgodijo pri delu na vrtu, čiščenju zaprtih prostorov, kot so kleti, lope in skladišča, pri zadrževanju v naravi ter pri kmečkih opravilih.
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letih 2025 in 2026 prijavljenih po šest primerov hemoragične mrzlice z renalnim sindromom. Leta 2025 so zabeležili pet primerov okužbe z virusom Puumala in en primer z virusom Dobrava, leta 2026 pa štiri primere okužbe z virusom Puumala in dva z virusom Dobrava. Večjih izbruhov v tem obdobju niso zaznali.
Število primerov se sicer lahko poveča v tako imenovanih mišjih letih, ko se glodavci močno namnožijo.
Kako se lahko zaščitimo?
Najpomembnejši ukrepi so povezani s higieno okolja in preprečevanjem stika z izločki glodavcev. Ker se okužba najpogosteje prenese z vdihavanjem onesnaženega prahu, je previdnost posebej pomembna pri čiščenju prostorov, ki so bili dlje časa zaprti.
Pred čiščenjem kleti, lop, podstrešij ali počitniških objektov je priporočljivo prostor najprej dobro prezračiti. Pri delu se je treba izogibati suhemu pometanju in dvigovanju prahu. Varneje je uporabiti mokro čiščenje, pri večjem prašenju pa tudi zaščitno masko. Pomembno je redno umivanje rok, zlasti po delu z zemljo, drvmi, krmo ali po zadrževanju v naravi.
Ključna ostaja tudi deratizacija oziroma preprečevanje dostopa glodavcev do bivalnih in delovnih prostorov. Hrano je treba hraniti v zaprtih posodah, odpadke redno odstranjevati, razpoke in odprtine, skozi katere bi lahko vstopili glodavci, pa zapreti.
Za zdaj ni razloga za paniko
Čeprav besede, kot so virus, križarka in visoka smrtnost, razumljivo sprožijo nelagodje, trenutni podatki ne kažejo na scenarij, podoben začetku pandemije covida-19. Hantavirusi se praviloma ne širijo učinkovito med ljudmi, v Sloveniji pa andskega virusa ni.
Previdnost je zato smiselna, panika pa ne.

5 days ago
32




English (US)