Gregor Pečan neuspešen tudi na višjem sodišču. Je pravna bitka končana?

Nekdanji ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje Gregor Pečan ni uspel niti s pritožbo na Višje delovno in socialno sodišče. Informacijo je za naš medij potrdila njegova odvetnica Rosana Lemut Strle, ki je sodbo prejela v sredo. Sodišče je pritožbo zoper prvostopenjsko odločitev zavrnilo, s čimer Pečan ni uspel pri sodnem izpodbijanju svoje razrešitve.

Gregor Pečan, ki ga je svet Gimnazije in srednje šole Kočevje januarja 2025 razrešil z mesta ravnatelja, ni uspel niti na drugi sodni stopnji. Njegova odvetnica Rosana Lemut Strle je potrdila, da je prejela sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena.

Spomnimo, Svet Gimnazije in srednje šole Kočevje je Gregorja Pečana razrešil 13. januarja 2025, po večmesečnih nesoglasjih in očitkih glede njegovega načina vodenja šole ter odnosa do dijakov, staršev in zaposlenih.

Med razlogi za razrešitev so bili navedeni neprimerna in nespoštljiva komunikacija, očitki o domnevno nezakonitem preverjanju zdravstvenega stanja dijakov ter druge domnevne nepravilnosti pri vodenju zavoda. K razrešitvi je soglasje podal tudi takratni minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj.

Dogajanje je sprožilo številne odzive. Del dijakov in staršev je opozarjal na Pečanov način komunikacije, nezadovoljstvo pa je bilo izraženo tudi s peticijo, ki jo je podprlo več kot 200 dijakov. Med odmevnejšimi očitki je bil njegov nagovor ob začetku šolskega leta 2024/2025, v katerem naj bi se neprimerno izrazil o zdravstvenem stanju dijakov.

Pečan je očitke zavračal in vztrajal, da je pri vodenju šole ravnal v korist dijakov. Med drugim je zagovarjal spremembe pri ocenjevanju znanja, s katerimi je ukinil možnost drugega roka pisnega ocenjevanja. Po njegovem prepričanju je šlo za ukrep, namenjen izboljšanju učne discipline in odgovornosti dijakov.

Dogajanje je razdelilo tudi del zaposlenih. Medtem ko so nekateri njegove ukrepe podpirali, so drugi opozarjali na način njegovega vodenja in komunikacije.

Prvostopenjsko sodišče njegovo tožbo zavrnilo že aprila

Ker se z razrešitvijo ni strinjal, je Pečan zoper Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje vložil tožbo. V sodnem postopku je med drugim izpodbijal tudi zakonitost sestave sveta zavoda, ki je odločal o njegovi razrešitvi.

Glavna obravnava se je končala konec marca 2026, ko je sodišče zaslišalo še zadnje priče. Delovno sodišče v Ljubljani je aprila njegovo tožbo zavrnilo.

Pečanova odvetnica je že takrat napovedala pritožbo. Opozorila je na pravno vprašanje, kdaj lahko neprimerna komunikacija ravnatelja pomeni zadosten razlog za njegovo zakonito razrešitev. Po njenem mnenju predpisi in sodna praksa glede tega niso dajali jasnega odgovora.

Izpostavila je tudi spremembe določb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, sprejete po Pečanovi razrešitvi. Po njenem pravnem stališču razrešitev po pozneje veljavnih določbah ne bi bila zakonita.

Odvetnica opozarja na širše posledice sodne odločitve

Rosana Lemut Strle je v odzivu na zavrnitev pritožbe opozorila predvsem na družbene okoliščine, v katerih je bila odločitev sprejeta.

»Odločitev sodišča odraža visoko senzibilizirano družbo, v drugačnih časih bi bila slejkoprej drugačna. Ljudje smo danes izjemno občutljivi na vsako ravnanje in besedo, ki ju hitro doživljamo kot poseg v naše pravice, pa naj to bo ali ne,« je zapisala.

Ob tem je pojasnila tudi Pečanovo razumevanje ravnanj, zaradi katerih je bil razrešen. Po njenih besedah se je nekdanji ravnatelj odzival na ravnanja in izjave drugih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, ki jih je sam ocenil kot neprimerne.

Kot je še pojasnila, je Pečan svoje odzive razumel kot del odgovornosti, ki jo je imel kot ravnatelj.

»Svoje odzive je štel za potrebne in v mejah tistega, kar je kot ravnatelj dolžan storiti za enako obravnavo vseh udeležencev vzgoje in izobraževanja.«

Odvetnica je ob tem izrazila zaskrbljenost, da bi lahko takšna sodna odločitev vplivala tudi na ravnanje drugih ravnateljev, predvsem pri sprejemanju odločitev, ki lahko povzročijo nezadovoljstvo ali nasprotovanje dijakov, staršev oziroma zaposlenih.

»Želim si, da odločitev v tej zadevi ne bi povečala konformnosti ravnateljev, v smislu nekritičnega uklanjanja željam dijakov, staršev, pa tudi zaposlenih, da se le izognejo konfrontaciji in potencialnim konfliktom. Menim, da bi bilo to v škodo kvalitete vzgojno-izobraževalnega procesa, vsekakor tudi v škodo avtoritete ravnatelja kot pedagoškega vodje,« je sklenila Rosana Lemut Strle.

Čeprav je bila njegova pritožba zavrnjena, možnost nadaljnjih pravnih postopkov še ni povsem izključena. Kot je potrdila njegova odvetnica, bosta o morebitni uporabi nadaljnjih pravnih sredstev še razmislila.