Fiorella Mannoia: Če ne bi bilo neposlušnih, bi najbrž še verjeli, da je Zemlja ploščata

Fiorella Mannoia se vrača na glasbeno sceno z dolgo turnejo, poimenovano Fiorella Sinfonica - Live con orchestra, na kateri bo priznana italijanska pevka s simfoničnim orkestrom nastopila v raznih gledališčih in v poletnih mesecih tudi na prostem. V tržaškem gledališču Rossetti bo prepevala v četrtek, 8. maja. V Furlaniji - Julijski krajini bo znova 24. julija, ko bo koncert na prizorišču ob videmskem gradu.

Na odru bo pevko spremljal simfonični orkester Saveria Mercadanteja iz Altamure, ki ga vodi maestro Rocco De Bernardis. Fiorella Mannoia bo predstavila vse največje hite svoje dolge kariere, ki se je začela daljnega leta 1968 na festivalu v Roccarasu, vendar bodo poslušalci lahko prvič v živo prisluhnili sodobnejšim uspešnicam, kot je na primer pesem Disobbedire; to je tudi naslov njenega zadnjega albuma, ki je izšel novembra lani. Fiorella Mannoia se je pred tržaškim koncertom odzvala na povabilo za pogovor.

Na koncertih bodo tudi pesmi z novega albuma. Kaj vam pomeni ta album?

Svoje zadnje delo sem posvetila neodvisnosti. Mnenja sem, da smo v sodobnem svetu vedno bolj enaki, saj tako zahteva moderna družba. V njem imajo konformisti oziroma prilagodljivci pozitiven predznak. Jaz pa moram iti tudi proti toku. Besedila mojih pesmi so vedno odraz trenutnega stanja. Osebnega in človeškega na splošno. Če mi besedilo pesmi nič ne pomeni, je ne morem peti.

Ena izmed vaših značilnosti je najbrž ravno neposlušnost.

Taka sem od nekdaj. Neposlušnost je del moje osebnosti in ne prebavljam nepravičnosti. Mislim, da taki tudi moramo biti. Svet se ne bi razvijal, če ne bi neposlušni vztrajali z boji. Če ne bi bilo neposlušnih, bi najbrž še vedno verjeli, da je Zemlja ploščata. Treba je poslušati le to, kar nam pravi vest. Če se z nekaterimi stvarmi, ki se dogajajo okoli nas, ne strinjamo, potem se je treba pač bojevati in jih spremeniti. O tem veliko govorim med nastopi.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku