Bibliografija glavne tajnice UM Mojce Tancer Verboten: uspeh ali razlog za dvom?

Nenavadno obsežna in raznolika znanstvena bibliografija Mojce Tancer Verboten v strokovni javnosti odpira vse več vprašanj. Pregled njenih objav razkriva izjemno širok nabor raziskovalnih področij in veliko število publikacij, kar je pri delu akademske sfere sprožilo razprave o načinu nastajanja posameznih del ter o verodostojnosti nekaterih znanstvenih dosežkov.

Univerza v Mariboru: Med stabilnostjo sistema in klicem po koreniti etični prenovi

Univerza v Mariboru, največja izobraževalna in raziskovalna institucija v vzhodni Sloveniji, se pred rektorskimi volitvami 12. maja 2026 sooča z enim najpomembnejših trenutkov v svoji novejši zgodovini. Tokratne volitve niso zgolj formalna izbira novega vodstva, temveč odpirajo širša vprašanja o prihodnji usmeritvi univerze, integriteti raziskovanja in transparentnosti upravljanja. V ospredju volilne tekme sta profesorja dr. Dean Korošak in dr. Mitja Slavinec, dogajanje pa dodatno zaostrujejo razprave o vplivu struktur moči na rektoratu ter vprašanja, povezana z glavno tajnico univerze Mojco Tancer Verboten in njeno nenavadno obsežno znanstveno bibliografijo.

Etični zapleti in vloga glavne tajnice Mojce Tancer Verboten

Eno najbolj občutljivih vprašanj letošnjih rektorskih volitev na Univerzi v Mariboru niso razvojni programi kandidatov, temveč razprave o etiki, integriteti in vplivu vodstvenih struktur univerze. V središču teh razprav se je znašla glavna tajnica univerze Mojca Tancer Verboten, ki na univerzi zaseda eno ključnih funkcij. Glavni tajnik namreč vodi strokovne službe univerze ter pomembno vpliva na finančne, kadrovske in administrativne procese.

Posebno pozornost javnosti in dela akademske sfere vzbuja njena znanstvena bibliografija. Mojca Tancer Verboten je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, podatki iz sistema SICRIS pa kažejo, da se je njeno ime marca 2020 začelo pojavljati pod strokovno zelo zahtevnimi znanstvenimi članki Laboratorija za separacijske procese in produktno tehniko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru.

Vprašanja ne sproža zgolj njeno soavtorstvo, temveč predvsem zahtevnost raziskav, pri katerih sodeluje. Gre za področja superkritične ekstrakcije, procesnega inženirstva, matematičnega modeliranja in laboratorijskih analiz, ki praviloma zahtevajo dolgoletno specializirano znanje s področja kemijskega inženirstva ter eksperimentalnega dela v laboratoriju.

Podrobna razčlenitev spornih objav in matematičnih metod

Podobna vprašanja je v preteklosti odprl tudi časnik Dnevnik, ki je že leta 2020 poročal o vključitvi Mojce Tancer Verboten v Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. V članku z naslovom »Univerza v Mariboru: Glavna tajnica v laboratoriju univerzitetnih zaslužkarjev« so izpostavili, da je bila Tancer Verboten med sodelavci laboratorija edina brez naravoslovne izobrazbe, hkrati pa je sodelovala pri znanstvenih objavah s področja superkritičnih fluidov in procesnega inženirstva.

Tudi aktualne analize bibliografije in strokovni pregledi objavljenih del opozarjajo na zahtevnost raziskav, pri katerih se pojavlja njeno ime. Med njimi so članki o ekstrakciji timola, bioaktivnih komponentah brusnic ter uporabi superkritičnih in subkritičnih fluidov v živilski industriji – področjih, ki zahtevajo poglobljeno znanje kemijskega inženirstva, laboratorijskih metod in matematičnega modeliranja. Prav zaradi tega del akademske javnosti odpira vprašanja o dejanskem obsegu njenega raziskovalnega prispevka in načinu vključevanja v tovrstne projekte.

Odmevi na soočenjih: različna pogleda na prihodnje vodenje rektorata

Vprašanja o prihodnjem delovanju univerzitetne administracije in vlogi glavne tajnice Mojce Tancer Verboten so se pojavila tudi na predvolilnih soočenjih kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru. Ko je bil kandidat dr. Dean Korošak vprašan o prihodnosti glavne tajnice v primeru njegove izvolitve, konkretnega odgovora ni podal oziroma je dejal, da ekipe še nima oblikovane. Na drugi strani je dr. Mitja Slavinec nastopil bolj neposredno in javno napovedal, da bi za glavnega tajnika imenoval mag. Borisa Munišiča. S tem je nakazal možnost sprememb v načinu vodenja univerzitetne administracije in drugačnega pristopa pri upravljanju rektorata.

Prihodnost Univerze v Mariboru: med kontinuiteto in spremembami

Rektorske volitve bodo odgovorile tudi na vprašanje, kakšna bo prihodnja usmeritev Univerze v Mariboru. Kandidata namreč predstavljata precej različna pogleda na vodenje univerze in delovanje rektorata.

V primeru izvolitve dr. Deana Korošaka bi univerza po ocenah poznavalcev nadaljevala smer aktualnega vodstva, predvsem pri velikih infrastrukturnih projektih in razvoju investicij. Ob tem pa del akademske javnosti opozarja, da bi lahko ostala odprta vprašanja glede transparentnosti upravljanja in etičnih standardov, povezanih z razpravami o raziskovalnih avtorstvih ter vlogi vodstva univerzitetne administracije.

Na drugi strani kandidat dr. Mitja Slavinec napoveduje bolj izrazite spremembe v organizaciji rektorata in delovanju strokovnih služb. Med poudarki njegove kandidature so večja odprtost univerze, drugačen pristop k upravljanju ter krepitev mednarodne prepoznavnosti univerze. Obenem izpostavlja tudi pomen jasnejše ločitve med administrativnimi funkcijami in raziskovalnim delom ter potrebo po krepitvi zaupanja v akademsko integriteto.

Letošnje rektorske volitve tako presegajo zgolj vprašanje izbire novega vodstva. V ospredju razprav so postala tudi širša vprašanja o transparentnosti, etiki raziskovanja in zaupanju v delovanje ene največjih slovenskih univerz. Del akademske skupnosti opozarja, da bo morala Univerza v Mariboru v prihodnjih letih odgovoriti tudi na vprašanja o standardih raziskovalnega dela in odgovornosti vodstvenih struktur, saj so prav ugled, integriteta in verodostojnost ključni za njen položaj v mednarodnem akademskem prostoru.

Umetna inteligenca kot razsodnik v akademskem sporu

Posebno razpravo v letošnji rektorski kampanji je sprožila tudi uporaba umetne inteligence pri analizi znanstvene bibliografije in raziskovalnih objav. Analize, opravljene s pomočjo AI-orodij in dodatnih strokovnih pregledov, so opozorile na več dejavnikov, ki po mnenju dela akademske javnosti odpirajo vprašanja o raziskovalni integriteti in načinu vključevanja posameznikov v znanstvene projekte.

Med najbolj izpostavljenimi ugotovitvami je nenavadno hiter prehod iz pravnega področja v izrazito tehnične raziskave s področja kemijskega inženirstva in procesne tehnike, brez javno zaznanih predhodnih specializacij ali raziskovalnih objav na sorodnih področjih. Analize so opozorile tudi na dejstvo, da pravni ali regulatorni vidiki v posameznih člankih predstavljajo le manjši del vsebine, medtem ko glavnino besedil sestavljajo laboratorijske metode, matematični modeli in tehnične analize.

Del razprav se nanaša tudi na vprašanje vpliva položaja moči znotraj univerzitetne hierarhije. Kritiki opozarjajo na povezavo med visokimi administrativnimi funkcijami in vključevanjem v raziskovalne projekte laboratorijev, ki delujejo v okviru fakultet in raziskovalnih skupin, povezanih z univerzitetnim vodstvom.

Razprava tako ne odpira zgolj vprašanj o posameznih objavah, temveč tudi širše dileme o vrednotenju raziskovalnega dela in akademski integriteti. Del raziskovalne skupnosti opozarja, da bi morale univerze posebej paziti na transparentnost avtorstev in jasno opredelitev dejanskega prispevka posameznikov pri znanstvenih objavah, predvsem zaradi položaja mladih raziskovalcev, ki za posamezne objave pogosto namenijo več let laboratorijskega dela.

The post Bibliografija glavne tajnice UM Mojce Tancer Verboten: uspeh ali razlog za dvom? appeared first on Lokalec.si.